1,1 milijarde evrov težak primanjkljaj

Člani Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so osnutek letošnjega rebalansa proračuna po besedah finančnega ministra Franca Križaniča "v grobem podprli". "Vsak pa je imel pripombe, dodatne predloge," je dejal. Sindikati so podprli večjo socialno naravnanost, delodajalci pa stavijo na boljše upravljanje razvojnih sredstev. Križanič je dodal, da se vsega hkrati ne da upoštevati, da pa je mogoče vsak dober predlog speljati skozi proračun v nekaj letih.

Kot ocenjuje minister, z rebalansom največ pridobiva slovenski razvoj, izboljšuje se položaj Slovenije pri izhodu iz krize. "Gre za velik premik, za veliko fiskalno spodbudo gospodarski rasti, ki jo dajemo k bistvu EU, ker smo izrazito majhno, odprto gospodarstvo z velikim deležem uvoza v BDP," je poudaril.

Primanjkljaj bo ...

Najnovejši osnutek rebalansa predvideva za približno 9,9 milijarde evrov proračunskih izdatkov, medtem ko naj bi proračunski prihodki dosegli okoli 8,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo po Križaničevih besedah 1,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Primanjkljaj ostaja v maastrichtskih okvirih, seveda če bomo dodali možen primanjkljaj v zdravstveni blagajni, bo to šlo nekoliko čez," je dejal. Če bi prestavili katero od načrtovanih investicij v prihodnje leto, bi se po ministrovih besedah znašli približno v okviru triodstotnega primanjkljaja. Proračunske prihodke bodo povečevali prek posrednih davkov, dviga trošarin, kakšnih "posebnih povečanj ostalih davkov" pa po ministrovih besedah ni predvidenih.

Minister je potrdil, da hitrejše vračanje preplačanega DDV v rebalansu letošnjega proračuna ni predvideno. "Prihodki se s tem zamikom nekoliko povečajo, kar nam omogoča ostajati v maastrichtskem okviru ali zelo blizu njega," je dejal. V rebalansu je zajetih večina ukrepov, sprejetih lanskega decembra in sredi februarja, nekateri pa bodo zajeti v proračunu za prihodnje leto, ki ga bodo začeli pripravljati maja.

Kaj pravijo sindikati?

Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je vlada pred sprejemom rebalansa pogovorila s socialnimi partnerji, je pomembno, da rebalans zvišuje sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Sindikati so po njegovih besedah podprli tudi zviševanje sredstev za tehnološki razvoj in znanost.

Semolič opozarja, da je nekaj neznank zlasti na prihodkovni strani, pri čemer so sindikati opozorili, da bi bilo mogoče bolj progresivno obdavčiti dohodnino. Na odhodkovni strani so rezerve zlasti pri investicijskih odhodkih, med drugim pri novogradnjah, investicijskem vzdrževanju, nakupu opreme. "Kakšna fasada lahko počaka kakšno leto. Tu bi bile še možne spremembe," je dejal.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek je dejala, da so današnjo sejo razumeli kot začetek dlje časa trajajočih pogovorov za iskanje novega ravnovesja med socialno in razvojno naravnanimi ukrepi.

Poudarila je, da je treba sofinancirati ključne razvojne projekte, saj se bo "Evropa gotovo razvijala, z nami ali brez nas", in da je zelo pomembno posrbeti za bolj učinkovito porabo in upravljanje s sredstvi, ki so namenjena za raziskave in razvoj. Tako bi namreč lahko poskrbeli za kakovostne projekte, s katerimi bomo lahko bolje črpali evropska razvojna sredstva.

Avberškova pričakuje, da bo v proračunu za prihodnje leto za razvoj namenjenih več sredstev, po njenem pa bi morala biti bolj razvojno naravnana tudi sredstva, ki so namenjena za socialne ukrepe. In sicer v smeri pridobivanja znanj ter pripravljenosti ljudi za drugačen način dela.