Štirje velikani, samo enemu 165 milijard: rekordni dobički trgovcev z žitom

Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo so se cene hrane letos dvignile za več kot 20 odstotkov. Po podatkih Svetovnega programa za hrano se približno 345 milijonov ljudi sooča z akutnim pomanjkanjem hrane, v primerjavi s 135 milijoni pred pandemijo covida-19.

Olivier De Schutter, sopredsedujoči IPES-Food (Mednarodni odbor strokovnjakov za trajnostne prehrambene sisteme) in posebni poročevalec ZN o skrajni revščini in človekovih pravicah, je tako zelo kritičen, poroča Guardian. "Dejstvo, da globalni blagovni velikani naenkrat ustvarjajo rekordne dobičke – ko lakota narašča – je očitno nepravično. In še huje – podjetja bi lahko naredila več za preprečitev prehranske krize," pravi.

Štiri podjetja – Archer-Daniels-Midland Company, Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, znana pod skupnim imenom ABCD – nadzorujejo približno 70–90 odstotkov svetovne trgovine z žitom. "Globalni žitni trgi so še bolj koncentrirani kot energetski trgi in še manj pregledni, zato obstaja velika nevarnost dobičkarstva," opozarja De Schutter.

Dejal je, da se je letošnji skok cen hrane zgodil kljub temu, da se domneva, da so svetovne zaloge žita obilne. A kaj, ko podjetja niso transparentna s podatkom, koliko žita imajo, prav tako ni bilo načina, da bi jih prisilili, da pravočasno sprostijo zaloge.

"Moramo pogledati žitne velikane in se vprašati, kaj bi lahko storili, da bi preprečili krizo, in kaj bi lahko storili zdaj," je dejal De Schutter.

Cargill je poročal o 23-odstotnem povečanju prihodkov na rekordnih 165 milijard evrov za leto, ki se je končalo 31. maja, medtem ko je Archer-Daniels-Midland v drugem četrtletju leta ustvaril najvišji dobiček v svoji zgodovini.

Prodaja pri Bungeju se je v drugem četrtletju medletno povečala za 17 odstotkov, čeprav so na dobiček vplivali predhodno nastali stroški. Louis Dreyfus je poročal, da se je dobiček za leto 2021 povečal za več kot 80 odstotkov glede na prejšnje leto.

John Rogers, analitik pri bonitetni službi Moody's, je po poročanju Guardiana dejal, da ni presenetljivo, da so omejitve ponudbe in oživljanje povpraševanja zvišale cene hrane in povzročile višje dobičke. "Mislim, da se ne dogovarjajo za prevelike dobičke," je dejal. Ocenil je tudi, da ne delujejo nemoralno, a po drugi strani kritiki že dolgo opozarjajo, da v svetu financ veljajo zelo ohlapni moralni standardi, njihovega izboljšanja pa ni na vidiku, saj je tistih, ki jim situacija ustreza, enostavno preveč. 

Rogers je tudi dejal, da ne prihaja do višanja marž, a neobjavljena analiza nevladne organizacije, ki se je znašla v rokah Guardiana, kaže, da nekatera živilska podjetja povečujejo svoje marže. Analiza je pokazala, da je Archers-Daniels-Midland povečal svoje marže na 4,46 odstotka v prvem četrtletju tega leta – in to s 3,65 odstotka v istem četrtletju leta 2021, Cargillova marža pa se je povečala z 2,5 odstotka lani na 3,2 odstotka letos.

Analitiki menijo, da bi uvedba dodatnega davka na nepričakovani dobiček lahko nekoliko uravnotežila situacijo. K temu pozivajo tudi pri Oxfamu. Alex Maitland, njihov višji svetovalec, je dejal: "Obstaja strah, da bi lahko špekulacije povzročile še dodaten dvig cen hrane. Vse, kar povzroča lakoto in stradanje, pa je nemoralno."

"Medtem ko kmetje, potrošniki in živilski delavci trpijo zaradi naraščajočih cen hrane in goriva, tisti, ki sedijo na sredini prehranjevalne verige – majhno število ogromnih trgovcev z žitom – kujejo ogromne dobičke," opozarja tudi Vicki Hird, vodja trajnostnega kmetovanja pri britanski živilski koaliciji Sustain. 

Če vlade zavrnejo davek na nepričakovane prihodke, bi morale razmisliti o drugih načinih za zajezitev cen, pravijo poznavalci, vključno z omejitvami cen ali strožjo regulacijo trgovanja z blagom. Opozarjajo tudi, da ni prvič, da špekulanti povzročajo prehransko krizo, saj so jo kuhali že pred leti – in skuhali nemire v številnih državah. 

Vzroki za rast cen hrane so kompleksni. Ukrajinska vojna je imela veliko vlogo, saj je Ukrajina ena največjih svetovnih proizvajalk žita, sončničnega olja, koruze in gnojil. Zaradi vojne so cene hrane marca poskočile na najvišjo raven doslej. Situacija se je vmes nekoliko umirila, dosežen je bil tudi dogovor o ponovnem izvozu ukrajinskega žita,  vendar bo letina iz Ukrajine in Rusije to in naslednje leto prizadeta.

Naraščajoče cene energije in gnojil, ki so prav tako narasle zaradi invazije na Ukrajino, imajo dodaten vpliv, olje na ogenj priliva oživitev povpraševanja po zaporah zaradi covida.

Potem je tukaj podnebna kriza, ki je prizadela žetev žita v Evropi, Severni Ameriki in Indiji. Lanskoletni vročinski valovi v Kanadi so prizadeli pridelek tamkajšnje pšenice, visoke temperature in gozdni požari pa bodo škodo povzročili tudi letos.

Prav zato je transparentnost dobavne verige pomembna, a največji igralci za Guardian niso želeli govoriti. 

De Schutter pravi: "Razbiti moramo monopole, ki imajo moč v prehranjevalni verigi. Peščica podjetij nadzoruje svetovne trge semen in gnojil, živalsko genetiko, svetovno trgovino z žitom in maloprodajo hrane. Ustvarjajo ogromne dobičke na račun kmetov, potrošnikov in okolja."