Okrevanje slovenskega gospodarstva v letu 2010 je bilo počasnejše kot v povprečju območja evra, Slovenija pa se ob tem sooča z velikim številom brezposelnih. Decembra lani se je upadanje števila delovno aktivnih prebivalcev še poglobilo, naraščanje števila brezposelnih pa se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta.
Slovenija je imela lani 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), evrsko povprečje pa je znašalo 1,7 odstotka. Raven slovenskega BDP po 8,1-odstotnem realnem padcu v letu 2009 še vedno precej zaostaja za ravnjo iz leta 2008.
Umar ocenjuje, da je bilo za lansko okrevanje slovenskega gospodarstva ključno povečevanje izvoza, ki pa kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih. Ob tem se je rast izvoza v drugi polovici leta skladno z umiritvijo rasti v glavnih trgovinskih partnericah postopoma upočasnila.
V okviru domače potrošnje, ki se je lani povečala za 0,4 odstotka, je bil lani znova ključen prispevek spremembe zalog. Obseg končne prodaje domačega proizvoda (BDP brez upoštevanja sprememb zalog) se je lani tako znižal drugo leto zapored, še ugotavlja Umar v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
Po revidiranih podatkih za pretekla četrtletja se je v lanskem letu povečala tudi zasebna potrošnja, in sicer za 0,5 odstotka. Pri tem trenutne plačilnobilančne podlage v letu 2009 še ne predstavljajo prave osnove za izračun, saj podatki še niso dokončni, zato Umar ocenjuje, da pozitivne stopnje rasti zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve potrošnje slovenskih gospodinjstev.
Med dejavnostmi je imelo tudi lani najslabše rezultate gradbeništvo, kar je prispevalo k ponovnemu padcu bruto investicij v osnovna sredstva (-6,7 odstotka). Investicije v stroje in opremo pa so, predvsem zaradi spodbudnega vpliva rasti tujega povpraševanja in večje izkoriščenosti kapacitet, nekoliko presegle predlansko raven.
Februarja se cene v povprečju niso spremenile, medletna inflacija pa se je z 1,9 odstotka znižala na 1,4 odstotka.
Bančno financiranje slovenskih podjetij in nefinančnih institucij se je lani močno skrčilo, banke pa so nadalje neto odplačevale obveznosti do tujine. Potem ko so v letu 2009 podjetja in nefinančne institucije še neto črpale domače in tuje kredite, so jih lani neto odplačale v višini skoraj 400 milijonov evrov. Tudi banke so lani neto odplačale za 1,5 milijarde evrov tujih vlog in kreditov, kar je za polovico manj kot v letu 2009.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.