Škoda tudi v kmetijstvu ogromna

Poplave so v številnih podjetjih po Sloveniji povzročile veliko gmotne škode. Ponekod stoji proizvodnja, ponekod čistijo prostore oziroma delovna sredstva. Govorili smo z nekaj predstavniki in večinoma vsi pravijo, da je škoda katastrofalna. Gospodarska zbornica Slovenije pa svojim članom, ki zaradi poplav ne morejo delovati, ker bodisi nimajo dostopa do interneta ali pa potrebujejo pisarno s parkirnim mestom, sporoča, da lahko to dobijo na sedežu GZS.

Škoda v Svei bo znašala v milijonih

Namestnik predsednika uprave in direktor področja komerciale Tim Tomažin je za 24ur.com povedal, da so že v nedeljo začeli celovito sanacijo osrednje tovarne kuhinj v Zagorju, ki jo je v poplavah zalilo. Zalilo jim je material in stroje. Material je uničen, sanirajo pa stroje. Včeraj so jih začeli čistiti, kar naj bi trajalo še kak dan dva, nato pa bi jih lahko v tednu ali dveh popravili, odvisno od škode, ki je na njih nastala. Popravili naj bi jih za to pristojni strokovnjaki.

"Sreča v nesreči je bila, da je bilo skladišče gotovih izdelkov s tistimi kuhinjami, ki jih kupci čakajo, na suhem, zato jih bomo v kakem tednu ali dveh odpremili. Sreča v nesreči je spet ta, da imamo še dve tovarni, v katerih smo že včeraj začeli s postopki za povečanje proizvodnje, tako da računamo, da bomo imeli do petka točne informacije, kako bo z nadaljnjo dobavo že naročenih kuhinj in tudi za tiste, ki se o nakupu še odločajo," je pojasnil Tomažin. Svea ima tovarni namreč še v Starem trgu pri Ložu in v Litiji. V proizvodnem obratu v Zagorju je zaposlenih okoli 80 delavcev. Za oceno škode je po njegovih besedah še prezgodaj, zagotovo pa "govorimo o milijonih evrov". "Bistvo pa je, da naj kupci ne skrbijo, naredili bomo vse, da bodo svoje izdelke dobili," je sklenil namestnik predsednika uprave Svee.

V podjetju ETI za 640.000 evrov škode

V podjetju ETI Elektroelement iz Izlak pa so ocenili, da imajo za 140.000 evrov materialne škode, zaradi petkove ustavitve proizvodnje so utrpeli tudi za pol milijona evrov izpada prihodkov. Sredstva imajo ustrezno zavarovana, zato pričakujejo, da jim bo zavarovalnica poplačala materialno škodo. Sanacija je delno že končana, zato proizvodnja od danes zjutraj v podjetju že teče. Voda je zalila spodnjo etažo montažne hale in manjše skladišče.

Škoda v starem delu sečoveljskih solin katastrofalna

Vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline in namestnik direktorja Andrej Sovinc je pojasnil, da se sečoveljske soline delijo na dva dela. En del je Lera, kjer še vedno poteka aktivna pridelava soli, drugi del pa je Park, imenovan Fontanigge, in je ujet med reko Dragonjo in potok Drnico. Na prvem delu poplave niso povzročile nobene škode, tudi zato, ker so s črpalkami ves čas črpali vodo in so ta del tudi v okviru sanacijskega programa pred poplavami ustrezno zavarovali. Drugi del, ki ga z dveh strani obdajata omenjena vodotoka, pa je popolnoma poplavljen. Nabralo naj bi se za več decimetrov vode, nastala pa naj bi tudi velika škoda. "Na delu, ki ima kot kulturna dediščina izjemno vrednost, pa je škoda katastrofalna. Muzej solinarstva je vsaj nekaj decimetrov pod vodo, glede na sliko, ki smo si jo lahko včeraj ustvarili, bo škoda ogromna," je povedal Sovinc. Dodal je, da bodo škodo še poskušali ovrednotiti, je pa prepričan, da bo višina izražena v milijonih evrov.

Pojasnil je, da je bil leta 2008 sprejet sanacijski program, v okviru katerega naj bi jim vlada v prihodnjih petih letih zagotovila 17,6 milijona evrov sredstev, in da upajo, da bodo lahko iz te mase denarja krpali tudi del škode, ki je nastala pred dvema letoma zaradi plimovanj in še sedaj zaradi poplav. "Da bi vzpostavili nek sistem, ki bi zagotavljal poplavno varnost, tako z morja kot tudi s kopnega, bomo potrebovali še najmanj pet let," dodaja Sovinc. Pojasnil je tudi, da so imeli letos kar se tiče pridelave soli katastrofalno leto. Zaradi zelo pogostega dežja med poletjem so namreč uspeli pridelati le 52 ton soli, v normalnih pogojih pa pridelajo kar 3.000 ton soli.

Letališče Portorož zaprto že od sobote

Direktor družbe Aerodrom Portorož Robert Kranjc je povedal, da je letališče v celoti zaprto že od sobote. Voda se je sicer že začela umikati, a del steze je še vedno pod vodo. Na delu, ki so ga s svojimi gasilci že očistili, neke večje škode niso zaznali. Del, ki je še poplavljen in prekrit z blatom, pa je za zdaj še uganka. Kranjc dodaja, da ocene škode še niso naredili, prav tako težko napove, koliko časa bo letališče še zaprto, seveda pa bodo naredili vse, kar je mogoče, da bo letališče v najkrajšem možnem času spet v polnem pogonu. "Upam, da bi nam nekje do srede uspelo zadevo postaviti nazaj na noge," pravi direktor letališča. Za zdaj tudi še ne vedo, ali je poškodovana navigacijska oprema in druga oprema, ki je nameščena ob sami stezi.

V Ajdovščini odplaknilo na tisoče rib

Predsednik Ribiške družine Ajdovščina David Marc je pojasnil, da jim bo odneslo večstotisoč enoletnih in dvoletnih mladic soške postrvi. Voda jim je iz zunanjih bazenov, ki so namenjeni dvoletnim mladicam, po ocenah odplaknila okoli 25 odstotkov mladic, kar pomeni od 5.000 do 10.000 mladic soške postrvi. Da bi to nadomestili, bodo morali zopet delati okoli tri leta, dodaja Marc. "Problem pa je, ker ne vemo, kaj se nam je zgodilo s plemensko jato. To je jata, ki je pri Zavodu za ribištvo registrirana kot avtohtona plemenska jata za soško postrv," pravi predsednik ribiške družine in dodaja, da prav vsega jim ni odneslo, a pri ugotavljanju stanja so ugotovili, da je nek del te jate ostal. Tu pa je še večji problem, saj bi za to, da nadomestijo tako jato, potrebovali kar od pet ali šest let. Jata soške postrvi je namreč najbolj primerna za pridelavo iker v starosti pet do sedem let. Skupaj za zdaj ocenjujejo, da imajo za okoli 70.000 evrov škode. Svojih jat nimajo zavarovanih, ker si tega ne morejo privoščiti.

Bankomati ne delujejo v krajih, prizadetih od poplav 

Iz banke NLB pa so sporočili, da poslovalnica na Tržaški cesti v Ljubljani in poslovalnica v Kostanjevici zaradi poplav danes ne bosta odprti. O začetku poslovanja bodo stranke obvestili naknadno. Zaradi posledic poplav danes ne deluje okoli 30 bankomatov NLB. Gre za bankomate na Tržaški cesti v Ljubljani, v Mestnem logu, na Bokalcih in tudi Brezovici. Nekateri bankomati ne delujejo tudi na Barju in Rudniku. Zunaj Ljubljane pa ne delujejo posamezni bankomati v Slovenj Gradcu, v Šmartnem, v Litiji, v Kostanjevici, v Stični, V Cerkljah ob Krki, v Brežicah in tudi en bankomat ne deluje v Novem mestu. V Izlakah in v zagorskem delu, kjer so včeraj še imeli težave z bankomati, pa ti zdaj delujejo normalno.

V kmetijstvu največ škode na koruzi

Poplave naj bi v minulem koncu tedna po prvih nepopolnih ocenah poškodovale okoli 30.000 hektarjev kmetijskih površin, je pojasnil vodja kmetijsko svetovalne službe Miran Naglič. Največ kmetijskih površin je prizadetih v Posavju, ob Krki, Sotli, delu Gorenjske, delu Notranjske in Zasavju.

Predstavniki kmetijsko svetovalnih služb so po Nagličevih besedah te dni okrepljeno na terenu, kjer svetujejo kmetovalcem, ali naj posevke pustijo rasti naprej, jih pospravijo ali celo zavržejo. Naglič meni, da bodo škodo na kmetijskih površinah sicer ocenjevali še najmanj teden dni. Največ škode bo po Nagličevi oceni na koruzi, saj je še veliko nepobrane.

Pojasnil je tudi, da je bilo letos med kmetovalci veliko zanimanja za zavarovanja za primere naravnih nesreč, saj prav letos velja uredba o državnem sofinanciranju omenjenih zavarovalnih premij. "Vendar so nekatere zavarovalnice zaradi slabih finančnih rezultatov v preteklih dveh letih zelo malo zavarovale. Kmetje so imeli voljo zavarovati, vendar niso imeli te možnosti," je dejal.

Kmetijska svetovalna služba zato predlaga, da se skupaj z oceno škode na infrastrukturi opravi tudi ocena škode na kmetijskih posevkih. "Treba se bo dogovarjati z državo za neko pomoč. Navsezadnje je država sofinancirala manj zavarovalnih premij, ker je bilo manj zavarovanj," je še opozoril Naglič.

S škodo se je seznanilo tudi kmetijsko ministrstvo. Kot pravijo, prvi podatki kažejo na to, da je največ škode na koruzi, travinju in na vrtninah, poškodovani pa so tudi nekateri vinogradi in sadovnjaki. Stopnja poškodovanosti na teh kmetijskih kulturah je med 20 in 100 odstotki. Na Primorskem pa so poplave povzročile škodo tudi v treh ribogojnicah.