Stekla poenostavljena prisilna poravnava nad družbo Electa Naložbe

Kot izhaja iz današnje objave na spletni strani Ajpesa, je višje sodišče s sklepom s 6. februarja ugodilo pritožbi Electe Naložb, ki je v lasti Jureta in Damijana Jankovića, in razveljavilo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča o zavrženju predloga za začetek prisilne poravnave iz avgusta lani.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave nad Electo Naložbami je sprva stekel marca lani, a se je na sklep pritožila Heta Asset Resolution. Heta, slaba banka nekdanje banke Hypo, je med drugim trdila, da poročilo o finančnem položaju, ki ga je predložil dolžnik, ne prikazuje resničnega finančnega položaja, saj da med terjatve ni vključil obveznosti do družbe TCK v višini 2,28 milijona evrov. TCK je upnica Electe Naložb postala po oddelitvi TCK od Hypo banke.

Višje sodišče je maja lani razveljavilo sklep okrožnega sodišča o začetku poenostavljene prisilne poravnave nad Electo Naložbami in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Okrožno sodišče je nato avgusta lani zavrglo predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave.

Višje sodišče je s sklepom iz začetka meseca ugodilo pritožbi Electe Naložb in sklep ljubljanskega okrožnega sodišča iz avgusta lani o zavrženju predloga za začetek prisilne poravnave razveljavilo.

Kot v današnji objavi navaja okrožno sodišče, iz sklepa višjega sodišča izhaja, naj se sodišče ne bi opredelilo do navedb dolžnika v smeri, da je njegova obveznost do družbe TCK prenehala in je zato ni bil dolžan vključiti v seznam navadnih terjatev do dolžnika.

Čeprav se je prvostopenjsko sodišče zaradi napotkov višjega sodišča v sklepu iz maja lani ukvarjalo z upnikovimi navedbami v smeri zlorabe pravic, je višje sodišče v sklepu iz letošnjega februarja med drugim naložilo okrožnemu sodišču, naj poda stališče do obravnavanega vprašanja in nato celovito oceni ali poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno ocenjuje njegov finančni položaj in poslovanje, kot to določa insolvenčni zakon.

Višje sodišče je poleg tega v februarskem sklepu dalo napotek prvostopenjskemu sodišču, naj poda stališče do navedb dolžnika v smeri, da je njegova obveznost do družbe TCK z ex lege pobotom odškodninske obveznosti prenehala in je zato ni bil dolžan vključiti v seznam navadnih terjatev do dolžnika. Čeprav do ex lege pobota v tem primeru ni moglo priti, navedbe dolžnika, da po njegovem dobrovernem stališču ta terjatev ne obstaja, in posledična neuvrstitev terjatve na seznam navadnih terjatev ne morejo pomeniti zlorabe pravic, navaja okrožno sodišče.

Electa Naložbe so predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo priložile izjavo v obliki notarskega zapisa, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.

"Sodišče nima zakonske podlage, da v fazi preizkusa pogojev za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja, ali so podatki v poročilu dejansko pravilni in resnični," v današnjem sklepu o začetku poenostavljene prisilne poravnave navaja ljubljansko okrožno sodišče.

Ob tem je prvostopenjsko sodišče spomnilo, da lahko vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava, od sodišča zahteva, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način. Proti današnjemu sklepu je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh.