Vodstvo SCT je skladno z napovedmi ob začetku naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču umaknilo predlog za začetek prisilne poravnave družbe. Delavci SCT in prisilni upravitelj so nato umaknili tudi ugovore zoper vodenje prisilne poravnave. Sodišče bo predvidoma že pred iztekom osemdnevnega roka začelo stečajni postopek.

Sodnica Mateja Dobovšek je napovedala, da bo sodišče začetek stečajnega postopka oklicalo že pred iztekom osemdnevnega roka, v katerem mora to storiti po umiku prisilne poravnave.

Stečaj slaba novica za zaposlene, podizvajalce, upnike in davkoplačevalce

Odvetnica Ljiljana Besedič Leštan, ki je v primeru zastopala peterico delavcev SCT, je povedala, da se je "agonija s SCT zaključila po edinem možnem scenariju glede na dogajanje v zadnjega pol ali celotnem letu". Delavci imajo po njenih besedah v začetku stečaja zagotovljeno izplačilo štirih in pol minimalnih plač; koliko več pa bo, bo odvisno od stečajnega upravitelja in njegove zmožnosti, da čim več pridobi v stečajno maso.

Z njo se strinja Miroslav Požar, predstavnik neplačanih podizvajalec pri gradnji pomurske avtoceste. Na vprašanje, kaj zanje pomeni stečaj SCT, odgovarja, da bo ta ''za sabo potegnil plaz velikega števila podizvajalcev. Po drugi strani pa bo denar, ki bi se lahko lansko leto namenil reševanju gradbenega sektorja, šel namesto tega za dokapitalizacijo NLB, saj bo propad SCT-ja – pa ne le njega – za seboj potegnil tudi unovčenje bančnih garancij. NLB bo zaradi telefonskih kreditov zopet v veliki zgubi. Verjetno bo sledila še ena dokapitalizacija, saj ta za 250 milijonov evrov ne bo dovolj.''

Stranske učinke stečaja gradbinca je že v soboto napovedal tudi direktor panožne zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar. "Na krajši rok bo sledilo zapiranje podizvajalskih in dobaviteljskih podjetij, ki so bila do SCT izpostavljena z večjimi deleži njihovih terjatev. Posledice bodo nosile tudi banke, saj se bodo poleg neplačanih dolgov unovčevale tudi različne bančne garancije, ki jih je izdalo podjetje," pojasnjuje Renar.

Zavod za zaposlovanje pripravljen na priliv delavcev SCT

Zavod, ki je stike s SCT navezal že ob prijavi delavcev v primeru stečajev hčerinskih družb SCT, je pripravljen na povečan obseg dela, da bi se delavci matične družbe SCT čim hitreje in brez težav prijavili na zavod. Organiziral bo tudi posebne termine za prijavo.

Delavci SCT se bodo lahko, ko bodo prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, po preteku 15-dnevnega odpovednega roka prijavili na zavodu. Delavcem iz BiH in Makedonije, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, bo pravica do nadomestila mirovala, dokler sporazuma z omenjenima državama ne bosta ustrezno spremenjena oz. delavci ne bodo dobili stalnega prebivališča.

Nadomestilo za prve tri mesece znaša 80 odstotkov osnove, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov osnove. Osnova je povprečna mesečna plača v obdobju zadnjih osmih mesecev. Delavcem, ki v obdobju osmih mesecev niso prejemali plače niti nadomestila plače, se za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

V stečaju lahko delavci od delodajalca zahtevajo izplačilo neizplačanih plač oz. nadomestil za zadnje tri mesece, in sicer v višini do treh minimalnih plač, zmanjšanih za davke in prispevke.

Po nekaterih ocenah naj bi stečaj trajal najmanj pet let

Benigar Tošič, ki bo stečajni upravitelj, ocenjuje, da bo stečaj dolgotrajen; koliko časa bi lahko trajal, je nemogoče oceniti, pravi. Pričakuje, da bo sodišče sklep o začetku stečajnega postopka objavilo v sredo, z začetkom postopka pa bo dobil tudi vsa pooblastila.

Dušan Mes, ki je v družbo prišel pred dobrim mesecem dni, se je za vstop v lastništvo in pridobitev potrebnih sredstev za poslovanje in izplačilo plač dogovarjal s Cestnim podjetjem Ljubljana (CPL). A je ta družba prejšnji teden ocenila, da je vstop v SCT pod predlaganimi pogoji – banke so med drugim zahtevale, naj prevzame za 110 milijonov evrov garancij – preveč tvegan. Za umik predloga za začetek prisilne poravnave se je upravni odbor SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, v njem pa sta še Aleksander Meze in Janez Jamnik, odločil v ponedeljek, saj da ni več realnih možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave.

Pogled od znotraj

Po besedah (vsaj do srede) zaposlenega v SCT, ki je želel ostati neimenovan, največjo krivdo za potop SCT-ja nosi poslovodstvo, se pravi Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik, da pa je k situaciji pripomogel tudi način poslovanja po letu 2008. ''Izčrpavanje podjetja s strani poslovodstva in menedžerski odkup so seveda največji krivec za potop SCT-ja, svoje pa je dodalo tudi stiskanje naročnikov z najnižjo ceno po letu 2008, ki je podjetje prisililo v posle pod realno vrednostjo opravljenih del in onemogočalo dokončanje projektov v zastavljenem roku ter kvaliteti,'' pravi bodoči iskalec zaposlitve.

Poudarja, da je bil nemški model, ko se ''izloči najvišjo in najnižjo ponudbo in se upošteva sredino med njima, kot je nekoč v Sloveniji že veljalo, mnogo ustreznejši''. ''Ko pa smo leta 2008 končali Šentvid in je odpadel omet, se je v državi uveljavila klima, ki je od izvajalca zahtevala najnižjo ceno.''

Po prepričanju sogovornika, ki je želel ostati neimenovan, so kartelni dogovori deloma plod pravila najnižje cene ponudbe na razpisih. Obenem meni, da je afera Čista lopata ''brezvezna zadeva'', ker so se ''konec koncev za vse projekte, ki so se delali, dogovarjali na podoben način''.

''Ne moremo reči, da je samo Zidar kriv. Vsak nosi svoj delež krivde, Zidar kot odgovorni kot tudi naročniki, najkrajšo pa so potegnili naročniki, ki so s svojimi odpovedmi financirali te zadeve. Zato da ima ta država poceni tunele, je veliko delavcev dobivalo nižje plače,'' je za 24ur.com povedal vir v podjetju.

Pa se ni morda podjetje, ki je bilo tako dolgo odvisno od poslov, povezanih z državo, predvsem preko gradnje avtocetnega križa, pravzaprav obnašalo, kot da se bo avtocesta gradila večno?

''Udobno smo živeli, po domače povedano. Sicer smo gradili in dobivali posle tudi v tujini, a so ti po vrsti propadali, ko se je okoli SCT-ja zaradi Zidarja ustvarila klima, kot da gre za kriminalno podjetje. Tako smo izgubili posle v Bosni, Srbiji in Albaniji, medtem ko nam Libija ni šla na roko zaradi garancij. Tudi naročniki namreč berejo časopise in vedo, kaj se dogaja v Sloveniji. Ko pade prva domina, ponavadi pade tudi zadnja.''

Zadnjo redno plačo je naš sogovornik prejel konec januarja. Misli, da je bilo v postopku prisilne poravnave bistveno premalo storjenega za ohranitev poslov. Delovanje prokurista Mesa ocenjuje kot docela pozitivno in pravi, da je ''res škoda, da ni prišel že prej, saj je bil pretekli mesec daleč najbolj produktiven v smislu reševanja firme''. ''Očitno je že nekomu ustrezalo, da je ta firma propadla,'' pravi.