Z današnjo opozorilno stavko je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ki je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), želel delodajalce prepričati v nujnost zaključka pogajanj za tarifno prilogo kolektivne pogodbe dejavnosti in vlado o potrebi po postopnem ukinjanju davka na plače. Kot je povedal predsednik SKEI Drago Gajzer, je v stavki po prvih ocenah sodelovalo prek 10.000 delavcev.
Današnja stavka je v celoti uspela, saj so v njej sodelovala podjetja, ki so jih za ta namen angažirali. Po Gajzerjevih besedah so predvidevali, da bodo v stavki sodelovali zaposleni v približno 100 podjetjih, podatke o tem, koliko se jih je stavke dejansko udeležilo, pa bodo prejeli v sredo. Stavko so ocenili kot uspešno izvedeno, ali so uspeli z namenom, pa bo pokazal odziv delodajalcev, še sporočajo iz SKEI.
V pogajanjih obe strani še vedno na nasprotnih bregovih
Sindikati predlagajo dodatek na izplačane plače v višini 12.000 tolarjev bruto ali pa dodatek k osnovni plači v višini 10.000 tolarjev bruto. Delodajalci so svojo ponudbo zvišali za 500 tolarjev na skupno 8000 tolarjev bruto, kar pa za sindikate ni sprejemljivo.
Obe pogajalski strani sta se sicer strinjali, da se s kolektivno panožno pogodbo določi minimalni standard povišanja za vse delodajalce in se nato na podjetniški ravni začnejo pogajanja o dodatnem povišanju glede na uspešnost poslovanja posameznega podjetja. Vlado so sindikati pozvali, naj ukine davek na plačilno listo oz. naj to mejo zviša več, kot je obljubila zdaj, ko naj bi ta meja znašala 165.000 tolarjev.
V Mariboru stavka ohromila 80 odstotkov podjetij
Kovinsko in elektroindustrijo v Mariboru in podravski regiji je danes med 10. in 14. uro ohromila štiriurna opozorilna stavka kovinarjev. Po besedah sekretarja območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v Podravju Branka Medika, ki deluje v okviru svobodnih sindikatov, so danes v Mariboru in Podravju zaustavili stroje in proizvodnjo v več kot 80 odstotkih podjetij v kovinski in elektroindustriji, v stavki pa je sodelovalo od 8000 do 9000 delavcev.
Delavci so stavko izvedli v Tovarni vozil Maribor, v Poslovnem sistemu Cimos Tam - avtomobilska industrija, v Karoserijah, v TVT Novi, v Lestru Ledinek, v podjetjih na lokaciji nekdanje Metalne in v številnih drugih večjih in manjših podjetjih. Stavke so povsod potekale mirno in dostojanstveno, delavci pa so terjali višje plače in podpis nove panožne kolektivne pogodbe. Do incidenta je prišlo samo v enem od podjetij na lokaciji nekdanje Elektrokovine, ker je lastnik, ki je sicer iz Singapurja, delavcem poskušal preprečiti, da bi stavkali.
V vseh podjetjih, v katerih so stavko izvedli, so skupaj stavkali vsi delavci ne glede na to, v kateri sindikat so včlanjeni.
Na Koroškem slab odziv na stavko
V večini koroških podjetjih kovinske, elektro in metalurške industrije zaposleni danes niso prekinili dela, stavkajo pa v družbah na lokaciji ravenske železarne. Odziv na stavko je tako razmeroma slab, je povedal predsednik koroške območne organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Vili Novak.
Predsednik SKEI v ravenskih železarskih družbah Janez Klančnik pa je dejal, da v vseh družbah na lokaciji železarne potekajo stavkovne aktivnosti predvsem v obliki zborov delavcev, saj zaposleni podpirajo sindikalne zahteve. Kljub temu pa niso ustavili vseh strojev, ker bi s tem povzročili preveliko škodo.
Na Dolenjskem in v Beli krajini niso stavkali
Zaposleni v kovinski in elektro industriji Dolenjske in Bele krajine danes niso prekinili dela, svoje strinjanje z zahtevami sindikata pa bodo izrazili v administrativni obliki. Predstavnik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) za Dolenjsko in Belo krajino Jože Kočevar je povedal, da so po podjetjih razdelili plakate in bilten z informacijami o stavki, po posameznih podjetjih pa naj bi se sestali tudi odbori predstavnikov sindikata.
Tudi v sindikatu tega območja se namreč zavzemajo za ustrezno ureditev plač v njihovi panogi. Obenem pa se tudi na Dolenjskem in v Beli krajini predstavniki omenjenega sindikata že pripravljajo na vseslovensko stavko, ki naj bi jo po Kočevarjevih besedah 26. maja organizirali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Na Celjskem stavka okrog 3000 članov SKEI
Na Celjskem stavka okrog 3000 delavcev. Solidarno z ustavitvijo strojev se jim je pridružilo tudi približno 6000 delavcev, ki niso člani SKEI. Predstavnik SKEI za celjsko regijo Anton Motoh je povedal, da se je stavka ob 10. uri tako začela v Železarni Štore, šentjurskem Alposu, bistriškem Bitermu, KVIT Celju, SIP Šempetru, kot tudi v EMO ETT, kjer so delavci ta mesec zaradi likvidnostnih težav podjetja prejeli za 20 odstotkov nižje plače.
S stavko želijo pospešiti dogajanje
"Prejšnji teden smo govorili z vrhovi obeh delodajalskih organizacij, to je Združenja delodajalcev Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), in pri njih neka volja vsaj načelno obstaja, medtem ko je to, kar se dogaja v pogajanjih, seveda precej drugačna zgodba. Tu gredo zadeve zelo počasi, zato bomo s stavko pospešili to dogajanje," je pojasnil Gajzer in dodal, da ključni cilj niso stavke, ampak doseči nek sprejemljiv pogajalski rezultat.
Tudi iz GZS so sporočili, da so razhajanja v stališčih in zahtevah še vedno znatna. Ker pa je včeraj vendarle prišlo do manjšega zbližanja stališč, je delodajalska stran mnenja, da je današnja stavka nepotrebna.
"Z naše strani smo predstavili dve možnosti za zvišanje plač. Ena je dodatek na izplačane plače v višini 12.000 tolarjev bruto, druga pa je dodatek k osnovni plači v višini 10.000 tolarjev bruto. Gre za dva različna modela, ampak za nas bi bila oba sprejemljiva," je še dejal Gajzer.
Delodajalci po njegovih besedah vztrajajo pri povišanju plač v obliki obveznega dodatka k plači, pri čemer so svojo ponudbo zvišali za 500 tolarjev na skupno 8000 tolarjev bruto. To pa za sindikate ni sprejemljivo, poudarja Gajzer.
Minimalni standard povišanja
Obe pogajalski strani sta se strinjali, da se s kolektivno panožno pogodbo določi minimalni standard povišanja za vse delodajalce in se nato na podjetniški ravni začnejo pogajanja o dodatnem povišanju glede na uspešnost poslovanja posameznega podjetja. Prav tako sta se strinjali, da obstaja volja za nadaljnja pogajanja, pri čemer se bosta za termin dogovorila vodji pogajalskih skupin.
Bo do dogovora prišlo do 1. maja?
Možnosti, da bi do dogovora prišlo do 1. maja, kot so sprva načrtovali v sindikatih, realno skorajda ni več, čeprav se pogajalski strani dogovarjata o morebitnem novem krogu pogajanj v prihodnjem tednu. "Računam, da bo še en krog pogajanj pred 1. majem, očitno pa podpisa pred 1. majem, glede na dinamiko pogajanj, verjetno ne bo," meni Gajzer.
