Stabilnost trga zagotavlja predvidljiv davčni sistem

Nemčija je ena izmed držav, ki je uvedla tako imenovani trošarinski koledar, v katerem je določeno, kako se bodo gibale trošarine v tri- ali štiriletnem obdobju. Gre za večletni davčni načrt z zmernim višanjem davkov, kar je najprimernejša možnost za zagotovitev predvidljivega in stabilnega trgovinskega okolja.

Omenjeni koledar ima številne prednosti, tako v gospodarstvu kot v politiki. Prednosti gospodarstva so predvsem stabilno okolje, prav tako pa ni čutiti nobenega pritiska glede preskrbljenosti. Trošarinski koledar pa prinaša prednosti tudi vladi, saj je prihodek predvidljiv, v primeru večletnega trošarinskega načrta pa ni potrebe po letnih proračunskih pogovorih.

Z večletnim trošarinskim načrtom se država namreč izogne neenakomernemu in pretiranemu povišanju davkov, z zmernim višanjem trošarin pa lahko računa tudi na to, da si bodo potrošniki izdelek lahko privoščili. In prav ta odsotnost davčnih pretresov preprečuje motnje na trgu in zagotavlja njegovo stabilnost in trajnost ustvarjanja dobička.

Tudi dolgoročni pristop k tobačni trošarinski politiki ima svoje prednosti. Te so boljša predvidljivost in trajnost javnih prihodkov, ugodnejše naložbeno okolje, podpiranje postopnega in razumnega višanja ter ohranjanje stabilnosti trga in zmanjševanje nedovoljene trgovine.

Nemčija je namreč šla čez tri različne faze:

1. 2002–2006: 50 % zvišanje trošarin, ki se je odražalo v padcu javnofinančnih prihodkov, potem ko je prodaja legalnih cigaret upadla, ilegalni trg pa je eksplodiral. Do leta 2006 je prodaja ilegalnih tobačnih izdelkov narasla do 20 %, medtem ko je bila leta 2002 7 %.

2. 2007–2009: ko se je vlada soočila z neučinkovito politiko, je zamrznila davke, kar je le zaustavilo naraščanje ilegalne prodaje, za stabilnost legalnega trga pa je naredilo bore malo.

3. 2010–2015: to spoznanje je privedlo do petletnega trošarinskega načrta s predvidljivim in postopnim naraščanjem davkov, kar je privedlo do naraščanja javnofinančnih prihodkov, kljub temu, da je legalna potrošnja upadla.

Večletni načrt zmernega višanja davkov na tobak se je tako izkazal za optimizacijo davčnih prihodkov, zato Nemčija še naprej vztraja pri njem.

Na slovenskem ministrstvu za finance pa pri spreminjanju trošarin zasledujejo različne cilje, tako cilje ekonomske politike, gospodarske razmere, okoljsko politiko, zdravstveno politiko kot konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami. "Predvsem pa je pomemben proračunski vidik," so sporočili z ministrstva. "Spremembe na področju trošarinske politike morajo biti premišljene in morajo temeljiti na čim večji gotovosti o prihodnjem povpraševanju po trošarinskih izdelkih," pojasnjujejo in dodajajo, da se le tako lahko zagotovi, da je trošarinska politika stabilna in zagotavlja pričakovano raven javnofinančnih prihodkov.

Da je slovenska uravnotežena davčna politika, kar med drugim vključuje tudi trošarinsko politiko, ustrezna, dokazujejo dobri ekonomski rezultati države, kar se kaže v postopnem uravnoteženju javnih financ, pravijo na ministrstvu, kjer bodo tudi v prihodnje zasledovali in spremljali razmere na trgu ter pripravljali ukrepe na področju trošarin tako, da bodo v največji meri zadostili vsem prej omenjenim vidikom in ciljem.

Hkrati se zavedajo in potrjujejo, da je predvidljivo okolje pomemben element trga. "Ravno s tega vidika pa lahko rečemo, da predstavlja za nas grobi okvirni trošarinski koledar oziroma letni načrt na področju vseh javnofinančnih prihodkov (in tudi odhodkov) eden od dokumentov, ki jih vlada pripravlja v okviru evropskega semestra, to je Osnutek proračunskega načrta. V tem so predstavljene glavne usmeritve in elementi glede ciljev in ukrepov za prihodnje leto," še dodajajo na finančnem ministrstvu.