Srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB) se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Finančni ministri in guvernerji se v Washingtonu zbirajo že od srede, ko je IMF izdal poročilo o svetovnih gospodarskih obetih, ki za letos napoveduje dobro svetovno gospodarsko rast po stopnji pet odstotkov, vendar obenem svari pred neuravnoteženimi nacionalnimi proračuni in naraščanjem cen energije.
Osrednja dogodka letnih srečanj bosta zasedanje Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF ter razvojnega odbora SB, v nedeljo pa bodo spregovorili o plenarnem delu. Udeleženci bodo vmes opravili vrsto dvostranskih srečanj, kar velja tudi za Mramorja in Gasparija. Predstavnica Slovenije v IMF Senka Maver je dejala, da se bosta Gaspari in Mramor pogovarjala z direktorji IMF o sodelovanju s Slovenijo ter o gospodarskem in finančnem položaju v Sloveniji in po svetu. Bistveni del pogovorov bo tudi podpora IMF slovenskemu Centru za razvoj financ, ki prireja izobraževalne seminarje za strokovnjake iz regije JV Evrope. Sodelovanje poteka tako, da IMF v ljubljanski center pošilja mednarodne strokovnjake s področja financ.
Washingtonska policija je že utrdila okolico sedežev obeh svetovnih finančnih ustanov, ki sta v neposredni bližini Bele hiše, vendar pa mestne oblasti in udeleženci srečanj tokrat ne pričakujejo večjih demonstracij, kar pomeni, da se bodo lahko ministri in guvernerji svobodneje sprehajali po mestu. Najbogatejše države na čelu z ZDA bodo tudi tokrat najbolj zanimala boj proti terorizmu in varnost. ZDA bodo skušale prepričati čim večje število bogatih prijateljev iz držav skupine G-7 in drugih, da črtajo iraške dolgove. Irak trenutno dolguje Pariškemu klubu okrog 40 milijard dolarjev, drugim državam pa okrog 80 milijard. Bogate države je sicer pred dejstvo postavila Velika Britanija s svojim predlogom o spremembi politike lajšanja bremena dolgov. Britanski finančni minister Gordon Brown je namreč sporočil, da je njegova država pripravljena sama plačati deset odstotkov dolgov več kot 30 najrevnejših držav do IMF in WB.
