Srbski odzivi na nakup Mercatorja

Medijem v Srbiji enako kot v Sloveniji ni uspelo priti do glavnih akterjev domnevnega poskusa prevzema delnic Mercatorja, vplivnih srbskih poslovnežev Miroslava Miškovića in Milana Beka.

Tanjug: 'Omajan celo Janšev stolček'

Tiskovna agencija SČG Tanjug izpostavlja, da še vedno ni jasno, ali je primer Mercator posledica dejstva, da je dvojcu Mišković-Beko Srbija postala pretesna, ali pa poskusa Srbije, da z njegovo pomočjo poravna račune s Slovenijo. Za zdaj je gotovo le, da sta izzvala veliki metež, "zaradi česar je omajan celo stolček premiera Janeza Janše, v Srbiji ne ravno priljubljenega Slovenca še iz časov, ko se je dežela umikala iz nekdanje federacije", poroča agencija Tanjug.

Tudi srbska tiskovna agencija Beta izpostavlja, da bo primer Mercator imel posledice tudi na slovenskem političnem prizorišču. Dokaz za to naj bi bila današnja zahteva poslanske skupine SD po sklicu izredne preiskovalne komisije DZ, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev KAD in SOD v podjetjih.

Posamezni beograjski mediji posebej izpostavljajo, da je srbski premier Vojislav Koštunica v torek sprejel Miškoviča in Beka ter podprl razvojne načrte njunih družb v zvezi z naložbami v države regije. Koštunica je poudaril, da je trg Srbije odprt za vse brez kakršnihkoli omejitev ter da v skladu s tem pričakuje, da bodo imeli tudi gospodarstveniki Srbije enake pogoje za naložbe v drugih državah. Dnevnik Danas v sredini izdaji meni, da bo slovensko javnost "dodatno vznemirila vest, da je premier Koštunica podprl dvojec Mišković-Beko v njegovi nameri, da nastopi na slovenskem trgu".

Politika: 'Slovenski mediji v maniri Miloševića'

Eden od vplivnejših srbskih dnevnikov Politika je v sredini izdaji primer Mercator izrabil za objavo razpredelnice, iz katere je razvidno, katera podjetja v Srbiji so kupile slovenske družbi bodisi prek tenderjev, na dražbah ali na beograjski borzi. Na slovenske naložbe v Srbiji spominjajo tudi drugi beograjski časniki, ki navajajo podatke o skupnem znesku naložb iz Slovenije ter o blagovni menjavi med državama.

Politika trdi, da slovenski mediji o dogajanjih v zvezi z Mercatorjem poročajo, "kot bi šlo za specialno vojno ali vojaško operacijo", medtem ko se se drugi zaradi pomanjkanja informacij lotili "seciranja srbskih tajkunov" Miškoviča in Beka" v maniri, ki spominja na čase Miloševićevega ekonomskega obračuna na nacionalni osnovi ob koncu prejšnjega stoletja". Časnik trdi, da nekateri mediji v Sloveniji tudi srbskega predsednika Borisa Tadića obdolžujejo "gospodarskega nacionalizma".

Večernje novosti: 'Zavestno ustvarjanje negativnega vzdušja'

Pomočnik srbskega ministra za trgovino Srđan Srečković je za časnik Večernje novosti zatrdil, da Slovenija kot članica Evropske unije ne bi smela na noben način vplivati na postopek prodaje katerekoli družbe. "Srbija je odprto sprejela slovenske družbe in zdaj pričakuje varstvo in prosto gibanje srbskega kapitala na trgu Slovenije", je še povedal Srečković. Večernje novosti sicer izpostavljajo, da se "v slovenski javnosti po oceni mnogih zavestno ustvarja negativno vzdušje" proti domnevni nameri Miškoviča in Beka, da prevzameta Mercator.

Srbski minister za gospodarstvo Predrag Bubalo je kot gost v torkovem dnevniku Televizije Srbije prav tako izpostavil odprtost trga Srbije za naložbe (tudi) slovenskih družb. Domači trg bo še naprej odprt tudi zaradi približevanja Srbije EU, vendar Beograd po drugi strani enako odprtost pričakuje tudi od Slovenije, je še povedal Bubalo.

Beograjski svetovalec za tuje naložbe Milan Kovačević meni, da je mogoče pričakovati ogorčen boj v tej možni transakciji Mercatorjevih delnic in da bo do samega konca negotovo, kakšen bo njegov izid. "Nihče od glavnih akterjev ni pripravljen spregovoriti o svojih potezah, izjema je tisto, kar želijo, da pride v javnost. Dosedanje informacije so le del taktike in medijsko ogrevanje, ki so v korist le tistim, ki so jih pustili objaviti," meni Kovačević.

Predstavnik slovenske borze hiše AC v Beogradu Nenad Gujačić je za beograjski časnik Danas povedal, da so sedanja dogajanja v zvezi z Mercatorjem posledica dejstva, da so v Sloveniji privatizacijo izvedli v zaprtem krogu oziroma, da vodilne slovenske družbe za svojega večinskega lastnika še niso dobile tujih partnerjev, zaradi česar je velik del gospodarstva ostal v domačih rokah.