Srbiji se odpirajo vrata 'regionalnega igralca'

Skupno podjetje, v katerem bo Gazpromov delež 51-odstoten, preostalih 49 odstotkov pa v lasti Srbijagasa, bo pripravilo študijo izvedljivosti projekta čez srbsko ozemlje, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Študija naj bi bila po besedah generalnega direktorja Srbijagasa Dušana Bajatovića končana do konca tega leta, celotna študija izvedljivosti za celoten plinovod Južni tok pa do marca 2010.

Prek Srbije bo šel okoli 470 kilometrov dolg krak plinovoda Južni tok z zmogljivostjo od 36 do 41 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno. To bo državi prineslo okoli 500 milijonov evrov prihodkov letno, je pojasnil Bajatović. Dodal je, da lahko Srbija skladišči med pet in sedem milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar pomeni, da bi se lahko državi odprla vrata "regionalnega igralca" pri vprašanju transporta, skladiščenja, distribucije in trgovine s plinom. Hkrati bo Srbija energetsko vozlišče v tem delu Evrope pri vprašanju plina, nafte in električne energije.

Gazprom se je s Srbijagasom dogovoril o ustanovitvi skupnega podjetja za gradnjo plinovoda Južni tok sredi maja, ko je enak sporazum podpisal tudi z bolgarsko družbo Bulgargas in grško plinsko družbo Desfa.

Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci. Slovenska in ruska stran sta meddržavni sporazum o sodelovanju pri Južnem toku dorekli v začetku novembra, podpisali pa 14. novembra v Moskvi.

Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, po načrtu pa ga sestavljata dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, v Italijo pa bo šel tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo.

Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov plina. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov.