Sprejet osnutek proračunskega memoranduma

Vlada je sprejela osnutek proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, ki bo predstavljal podlago za pripravo končnega besedila proračuna, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič. Hkrati je sprejela končen razrez razvojnih politik.

Vlada je sprejela tudi indikativno višino proračunskih izdatkov, ki bodo namenjeni omenjenim razvojnim politikam. "Izraz indikativno pomeni, da bomo verjetno lahko še nekaj spreminjali s tega področja," je dejal Križanič.

Kot je znano, je vlada že v ponedeljek določila zgornjo mejo možnih izdatkov proračunov, ki bo za obe leti znašala po 8,956 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj države naj bi za leto 2010 znašal 4,8 odstotka, za 2011 pa 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Poleg tega je vlada naložila delovnim skupinam po posameznih razvojnih politikah, da do 18. avgusta pripravijo popoln razrez izdatkov po programih in podprogramih, s cilji in indikatorji, ter predlagajo tudi morebitne spremembe, če se pokažejo v obdobju proračunskega načrtovanja.

"Te spremembe bo vlada potrdila ali pa zavrnila na svoji prvi podopustniški seji, po načrtu bo to že 24. avgusta," je še povedal minister in dodal, da bo nato verjetno sledila še ena proračunska seja, na kateri bo sprejet razrez proračuna. Tega bo ministrstvo za finance uporabilo za pripravo konkretnega osnutka proračuna tudi po postavkah. Ta bo nato sprejet kot predlog proračuna, ki ga bo vlada s ciljnim datumom 1. oktobra poslala v parlamentarno proceduro. Minister ob tem pričakuje, da bo dosežen pomemben premik pri proračunskem načrtovanju.

Načrt številka ena: stablizirati javne finance

Premier Borut Pahor je k temu še dodal, da je vlada, če se upošteva vse sprejete protikrizne ukrepe, "v okviru svojih možnosti po začetku svojega mandata poskušala storiti vse, da bi bila pri soočanju z gospodarsko krizo, ki ji je absolutno posvečala največ pozornosti, tudi uspešna".

Današnji sprejem osnutka proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011 je označil za ključno odločitev in dodal, da je "načrt številka ena stabilizirati javne finance, načrt številka dve pa zagotoviti socialno vzdržnost".

Predsednik vlade meni, da jim bo z novim načinom priprave proračuna to tudi uspelo. "Zadali smo si cilj, da najprej kot dobri gospodarji določijo višino tega, kar lahko porabimo, in da potem temu podelimo prioritete. Zato bodo nekateri dobili več, nekateri manj, pač glede na to, kakor vlada presoja, da Slovenija ta hip potrebuje za to, da se iz krize povleče konkurenčnejša in socialno bolj povezana," je pojasnil.