Sprehod po gradbišču največje poslovne stavbe v Sloveniji z jogo na strehi

Tovornjak, naložen z gradbenim materialom, ki potrpežljivo čaka na vključitev na Vilharjevo cesto, ponuja nezmotljiv smerokaz, kam je treba zaviti. Varnostne čelade in odsevni jopiči že čakajo na slovenske novinarje, za katere je bil v sredo dopoldne organiziran ogled gradbišča poslovne stavbe Vilharia.  

Kot že ime pove, ta stoji ob Vilharjevi cesti. Za lažjo orientacijo tistih, ki v prestolnici niso povsem domači: s Šmartinske ceste, ki z ljubljanske obvoznice vodi mimo nakupovalnega središča BTC proti središču mesta, pri razpoznavni stavbi Situla ne zavijete levo poti podhodu pri Orto baru, ampak nadaljujete naravnost. Na desni se razprostira Zupančičeva jama, če bi peljali vse do konca, bi prišli do Dunajske ceste, tako pa se že malo pred podhodom železniške postaje ozrete na levo, kjer vzdolž tirov raste omenjena poslovna stavba s petimi etažami.

Imela bo kar 36.500 kvadratnih metrov najemnih površin.  Gradi jo slovaški investitor Corwin, ki se podpisuje pod številne projekte doma in na Češkem, od leta 2017 pa je vse bolj prisoten tudi na slovenskem tržišču gradnje nepremičnin.  Prihodnje leto bodo začeli graditi na drugi strani železniških tirov, na območju nekdanjega Veletekstila ob Masarykovi cesti bo zrasla nova stanovanjska stolpnica Nordika. V Šiški so že zgradili stanovanjsko sosesko Kvartet. Oni so tudi tisti, ki bodo preoblikovali obsežno območje nekdanje tovarne Kolinska ob Šmartinski cesti, kjer bo zrasla res ogromna bivanjska soseska. Mesto v malem, kot napovedujejo. 

Oddanih 80 odstotkov prostorov, vselitve prihodnje leto

A nazaj k Vilharii. Gradnja betonske konstrukcije je končana, prejšnji mesec je stavba dosegla končno višino, trenutno nameščajo fasado in okna. Skupna najemna površina bo 36.500 kvadratnih metrov, skoraj 80 odstotkov prostorov je že oddanih v najem oziroma so pogajanja v zaključni fazi. Corwinov cilj je, da stavbo spomladi v celoti "zaprejo" in začnejo s pripravo prostorov za najemnike. Večina se jih bo vselila v drugi polovici prihodnjega leta. 

Ogled začnemo v pritličju, v predstavi pa se najprej sprehodimo še pod zemljo. Tam bo namreč podzemna garaža z dvema etažama, ki bosta namenjeni tako najemnikom kot zunanjim strankam. "Več parkirišč kot bi zgradili, več ljudi bi se vozilo," pojasnjuje slovaški trojec Michal Maco, Erik Fusik in Igor Bubenik, ki nam razkazuje gradbišče. "Če bi denimo gradili na Dunaju, bi dobili zgornjo mejo, koliko parkirišč sploh lahko zgradimo, namesto spodnje, najmanj koliko jih moramo,"  ponazorijo.

S kolesa pod tuš

V svojih primerjavah se pogosto ozrejo k Corwinovi poslovni stavbi Einpark v Bratislavi. Pravijo, da se tam v povprečju z avtomobilom v službo odpravlja približno polovica zaposlenih, v Einparku pa je delež "avtomobilistov" le 20-odstoten. Kot pojasnjujejo, je to zato, ker jim nudijo dobre alternative. Poleg direktnega dostopa z javnim prevozom, saj sta v neposredni bližini glavni ljubljanski avtobusna in železniška postaja, ki z obsežno prenovo postajata Potniški center Ljubljana, tako opišejo tudi posebnost, ki jo bo imela Vilhariia. Poleg varovane kolesarnice bo spodaj nameščena tudi kopalnica, kjer se bodo poslovni kolesarji lahko oprhali in primerno uredili za delovni dan, da jih potovalni znoj ne bo več odvračal od uporabe kolesa za v službo.

Na tleh so položeni bloki kamnite konstrukcije, ki jih bodo drugega za drugim pričvrstili na pročelje. Pravijo, da gre za kakovosten istrski kamen, saj pri fasadi ne bodo varčevali: "Če to počneš, bo fasada že čez 10 let potrebna obnove," zagotavljajo, da bo njihova rešitev trajna, upoštevali pa so tudi potresno nevarnost, s katero se inženirjem v Bratislavi ni bilo treba spopadati, v Ljubljani pa so se morali. 

Sicer so uporabili 38.000 kubičnih metrov betona, kar so izračunali, da okvirno ustreza prostornini 15 olimpijskih bazenov, in pa več kot 3.500 ton jekla, kar je približno polovica teže kovine znamenitega Eifflovega stolpa v Parizu, nizajo. 

Razgled s strehe

Samo stavbo bo sicer sestavljalo pet tako imenovanih jeder, ki bodo označena s črkami od A do E.  Na mestu, kjer na drugi strani Vilharjeve stoji stavba R5, ki ji Ljubljančani sicer pogosto rečejo kar trikotnik ali pa skakalnica, je v Vilharii po občinskem prostorskem načrtu "luknja", da ne ovira pogleda na vpadljivo stanovanjsko stavbo, ali še bolje – razgleda z nje.

Med "stolpičema" A in B, ki ležita najbližje postaji, bo recepcija. V okviru projekta ljubljanskega potniškega centra se bo s tiste strani k stavbi priključil še en trg, vsem dostopen kot javna površina.

Tam bo tudi velika konferenčna dvorana za 200 udeležencev, ki jo bodo lahko najemali tudi zunanji uporabniki, saj Slovaki pravijo, da se zavedajo, kolikšno je povpraševanje po tovrstnih konferenčnih prostorih. Spodnja etaža bo namenjena gostinskim storitvam, ponudnikov, ki bodo stregli tudi zunanjim strankam, bo več. 

871 oken od stropa do tal

Že 1. nadstropje ponuja razgled z višine na mesto. Vilharia bo imela 871 oken, ki se bodo razprostirala od stropa do tal, visoka bodo več kot tri metre. Navajajo, da gre za največja komercialno uporabljena okna na slovenskem trgu, zasteklitev največje odprtine pa tehta več kot 700 kilogramov. Zato je bila zelo zahtevna tudi sama logistika nameščanja: "Trkam, da so doslej razbili le dve okni," v smehu pravi Fusik, vodja razvoja v podjetju. 

Zatrjujejo, da niso varčevali niti pri zasteklitvi. Trojno steklo ima še četrto plast, folijo, namenjeno zvočni zaščiti. In res, razen vrtanja in ostalih zvokov z aktivnega notranjega gradbišča, od zunaj niso prihajali moteči zvoki s prometne ceste ali od vlakovnih kompozicij, ki so vmes prihajale in odhajale z železniške postaje.

Maco pa ob tem vseeno izpostavi tudi pomen posebnih odprtin ob velikih steklenih oknih, ki bodo omogočale odpiranje. Pravi, da so se poslovne stavbe z zadnjem desetletju ali dveh zanašale na notranje kroženje zraka, po obdobju pandemije novega koronavirusa pa je ljudem spet postal pomemben tudi neposreden dostop do svežega zraka.

Zgradili so tudi notranje atrije, ki segajo po celotni višini stavbe, saj na ta način želijo dnevno svetlobo pripeljati tudi v bolj oddaljene kotičke pisarn. 

Poslovno skupnost bodo sestavili kot sestavljanko

Vseh imen najemnikov pisarn še ne razkrivajo. Potrdili pa so, da bo celotno jedro E pripadlo zavarovalnici Generali, ki tja seli svoje poslovanje. Za zdaj tako navajajo le, da gre za najemnike iz različnih sektorjev, kot so denimo zavarovalništvo, bančništvo, informacijska tehnologija. Nekdo bo imel celotno nadstopje, drugi si ga bodo delili.

Maco, ki je direktor slovenske podružince Corwina, pravi, da je to zanje kot nekakšna sestavljanka. Podarja pomen sinergije, kdo bo komu sosed. Pojasnjuje, da želijo ustvariti poslovno skupnost, ki bo delovala na dolgi rok: "Stavbe ne bomo le zgradili, razprodali in se umaknili. Ostali bomo in jo tudi upravljali, prostori se bodo le najemali."

V stavbi bo 24 ur na dan na voljo tudi skrbnik za celovito podporo najemnikom, t. i concierge. Storitve bodo med drugim vključevale kemično čiščenje, čiščenje avtomobilov, prevzem in dostavo paketov, za kar investitor pravi, da bo uporabnikom pomagalo prihraniti čas, jim olajšalo vsakodnevno poslovanje in druga opravila.

Streha za sestanke, zabave in jogo

Povzpeli smo se vse torej do strehe, odkoder pogled sega od bližnjega Ljubljanskega gradu do Šmarne gore v daljavi. Gre za t. i. aktivno streho, ki bo s svojimi 2000 kvadratnimi metri prav tako posloven prostor, tokrat skupinski. Tam pravkar nameščajo stojala za pagode, ki bodo ščitile pred dežjem in soncem. Najemniki pisarn bodo tam lahko vodili sestanke ali prirejali službe zabave za svoje goste, organizirana bo tudi denimo tedenska joga. Del bo namenjen tudi zelenju, ko ga bodo zalivali z deževnico, ki se bo nabirala v velikanskih belih kotlih.

Za zdaj ni predvideno, da bodo imeli dostop do navišje točke stavbe tudi naključni zunanji obiskovalci, vendar preučujejo možnost, da bi bil morda v sklopu gostinskega lokala v jedru A dostop omogočen vsaj na tisti del strehe. 

Sogovorniki hitro navedejo še eno primerjavo s Slovaško. Tam na strehi svoje že omenjene poslovne stavbe Einpark pridelujejo lasten med, in to prav s pomočjo kranjskih čebel. "Šalimo se, da imamo zaposlenih osem milijonov slovenskih delavcev,"  se smeji Igor Bubenik. Pravi, da so ga lani pridelali kar 250 kilogramov, analize pa so pokazale, da je odlične kakovosti, čeprav je bil pridelan sredi mesta, saj v bližini ni nobenih kmetijskih površin, ki bi jih polnili pesticidi.

V Sloveniji nameravajo ostati

Pri Vilharii gre za obsežno investicijo, skupna vrednost projekta presega 110 milijonov evrov. Corwin je zanjo vzel posojilo v višini 75,6 milijona evrov, ki ga je odobrila Erste Group, kot posojilodajalki sta sodelovali slovenska Sparkasse in slovaška Eximbanka. 

Področje gradnje (prestižnih) nepremičnin sicer pogosto, tudi v zadnjem času, pretresajo zgodbe o tem, kako so nekateri investitorji prostore drago prodali in odšli, svojim podizvajalcem pa ostali dolžni milijone. Bubenik pravi, da razumejo tovrstne bojazni, vendar zagotavlja, da sami tega ne nameravajo storiti, saj je spomnil še na vse ostale zgoraj omenjene projekte, ki jih nameravajo v naslednjih letih izpeljati v Ljubljani.