'Španske banke že stvar Evrope in sveta'

O španski krizi, ki jo je danes močno izpostavila bonitetna agencija Fitch, smo se pogovarjali s finančnim analitikom in predsednikom uprave Abanka Skladov Gregorjem Žvipljem. Bonitetne agencije se po njegovem mnenju oglašajo, ko je "na žalost" že prepozno.

"Svet je v zadnjih nekaj desetletjih postal tako zelo prepleten, da bi krizo, ki jo napovedujejo najbolj črnoglede napovedi utrpeli čisto vsi. Ne gre le za vprašanje bank, gre tudi za vprašanje poslovanja podjetij in navsezadnje ravni standarda posameznikov. Ravno to je tudi dober argument, da je treba stvari ustrezno in pravočasno reševati. Ob tem gre velika kritika voditeljem evropskih držav, predvsem Nemčije, ker nimajo ustrezne vizije za reševanje težav, s katerimi se sooča naša stara celina," je pojasnil. Zato bi po njegovem mnenju v določeni meri, če ne bo ustreznih ukrepov, krizo v sicer omejenem obsegu lahko občutila tudi Slovenija.

Zaradi španske krize bo tečaj evra zagotovo doživel določen pritisk, vse pa bo odvisno od načina reševanja španskih bank, kar pa verjetno ni več na strani Španije, temveč na strani Evrope in tudi sveta.

Opozoril je, da stanje španskega gospodarstva ni tako kot v grškem gospodarstvu, pri čemer je izpostavi tudi dejstvo, da je špansko gospodarstvo nekajkrat večje od grškega, zaradi česar se bo morala Evropa reševanja španske krize lotiti na drugačen način. Španske težave izhajajo iz napihovanja kreditnega balona, posledica pa je bilo krčenje nepremičninskega sektorja. Španija naj bi za reševanje svojih bank potrebovala med 40 in 100 milijard evrov, ta sredstva pa bo, kot je to že napovedal premier Manuel Rajoy, poskušala dobiti od Evrope.

Španskega scenarija Žvipelj ni želel primerjati z Irsko, je pa pojasnil, da je Španija včeraj uspešno izdala tri tranše obveznic. Z njihovo prodajo je dobila približno dve milijardi evrov, ob pričakovani donosnosti okoli šest odstotkov.

Sam se ne strinja, da bi Španija morala žrtvovati katero izmed bank. "Morda bo opravljena konsolidacija v španskem bančnem sektorju, žrtvovanje pa ni pravi izraz, saj lahko predstavlja razlog za ponoven preplah, to pa ni v interesu nikogar," je pojasnil. Po njegovem mnenju bodo morali pristojni organi pogledati, katere banke so sistemsko bolj pomembne in katere manj, nato pa izbrati druge, bolj primerne ukrepe.

Sicer pa v tem trenutku španski javni dolg še ni alarmantno visok. Znaša okoli 68 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), pravi Žvipelj in hkrati priznava, da bi lahko ob trendu, ki je trenutno prisoten, lahko do leta 2015 dosegel 95 odstotkov BDP, kot to ocenjuje Fitch.