Španija in Portugalska beležita rast BDP, Nemčija in Francija pa padec

Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra je v drugem letošnjem trimesečju glede na predhodno četrtletje ostal nespremenjen. V celotni EU je medtem narasel za 0,2 odstotka. Na letni ravni je evrsko območje zabeležilo 0,7-odstotno gospodarsko rast, celotna osemindvajseterica pa 1,2-odstotno. Za Slovenijo bodo podatki znani konec meseca.

Namesto rasti umiritev

Evropski statistični urad Eurostat je tako danes v prvi oceni potrdil znake, da se je gospodarska dinamika v območju skupne evropske valute v drugem trimesečju umirila. A umiritev je bila večja od pričakovanj. Analitiki so v povprečju napovedovali 0,2-odstotno rast.

V prvih treh mesecih je evrsko območje na četrtletni ravni zabeležilo 0,2-odstotno rast, celotna Unija pa 0,3-odstotno. Na letni ravni se je gospodarska dejavnost v območju evra okrepila za 0,7 odstotka, v celotni EU pa za 1,2 odstotka. V prvem četrtletju je medletna primerjava govorila o 0,9- in 1,4-odstotni rasti.

Nemčija beleži padec BDP

Upočasnitev gospodarskega motorja so zjutraj napovedali že podatki za Nemčijo in Francijo. Nemški BDP se je tako v četrtletni primerjavi skrčil za 0,2 odstotka, francoski pa je stagniral. Na letni ravni je nemško gospodarstvo po sezonsko prilagojenih podatkih, ki jih navaja Eurostat, beležilo 1,3-odstotno rast, po sezonsko neprilagojenih podatkih nemškega statističnega urada pa 0,8-odstotno. Francosko je raslo za vsega 0,1 odstotka.

Italija spet v recesiji

Od ostalih velikih evrskih gospodarstev je italijansko spet v recesiji. BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem trimesečju upadel za 0,1 odstotka. Italijansko gospodarstvo je tako zdaj na 0,3 odstotka nižji ravni kot ob koncu junija 2013.

Bolje gre Špancem

Španija medtem beleži precej bolj spodbudne rezultate. Španski BDP se je na četrtletni ravni okrepil za 0,6 odstotka, na letni pa za 1,2 odstotka. Okrevanje četrtega največjega evrskega gospodarstva se tako vztrajno krepi.

Po krajšem zdrsu v negativnem območju v prvem trimesečju se je na pot rasti vrnilo nizozemsko gospodarstvo. BDP se je na četrtletni ravni okrepil za 0,5 odstotka, na letni pa za 0,9 odstotka.

Dobro gre tudi Avstrijcem in Madžarom

Avstrija medtem vztraja na poti rasti. Gospodarstvo severne slovenske sosede se je na četrtletni ravni okrepilo za 0,2 odstotka, na letni pa za 0,9 odstotka.

Sodeč po uradnih podatkih vztrajno okreva tudi madžarska ekonomija. BDP se je tako v primerjavi s prvim trimesečjem okrepil za 0,8 odstotka, glede na drugo lansko četrtletje pa je bil za kar 3,7 odstotka. Podatki za Hrvaško bodo tako kot za Slovenijo znani konec meseca.

Od preostalih ranljivejših članic območja evra v recesiji vztraja Ciper, čeprav ta počasi popušča. BDP se je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni skrčil za 0,3 odstotka, na letni pa za 2,5 odstotka. Še konec lanskega leta se je gospodarstvo krčilo za pet odstotkov.

Grški BDP je bil medtem v primerjavi z drugim četrtletjem lani za 0,2 odstotka nižji, kar pomeni, da se gospodarska slika v bistvu izboljšuje. V prvem trimesečju je bil medletni padec 1,1-odstoten, v zadnjem trimesečju lani pa še 2,3-odstoten.

Portugalska spet na poti okrevanja

Portugalska pa je po četrtletnem padcu BDP spet na poti okrevanja. Gospodarstvo se je v drugem trimesečju okrepilo za 0,6 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 0,8-odstotna.

Še naprej je šibka finska gospodarska dinamika. BDP se je sicer na četrtletni ravni okrepil za 0,1 odstotka, na letni pa je beležil 0,1-odstotni upad. Bolje gre sosedi Švedski, ki je beležila 0,2- oziroma 1,9-odstotno rast.

Od največjih članic EU zunaj območja evra je poljski gospodarski stroj še naprej na visokih obratih. Četrtletna rast je bila v drugem trimesečju 0,6-odstotna, letna pa 3,2-odstotna. Velika Britanija je medtem na četrtletni ravni beležila 0,8-odstotno rast, na letni pa 3,1-odstotno.

Nekatere članice EU, med njimi Nemčija, Francija, Nizozemska in Avstrija, so tokratne podatke zbirale in obdelovale že po metodologiji ESA 2010. Ta bo s septembrom obvezna, pri zagotavljanju čim bolj enotne statistične slike o povezavi pa bo nadomestila dosedanjo metodologijo ESA 1995.

Kaj pa Grčija?

Za Grčijo, ki že leta tiči v recesiji, pa podatki o gibanju BDP na četrtletni ravni niso na voljo. Na letni ravni pa se je BDP države med aprilom in junijem skrčil za 0,2 odstotka. To je bilo bolje od pričakovanj analitikov, ki so večinoma računali na okoli 0,5-odstotni padec. V trimesečju poprej se je grški BDP zmanjšal za 1,1 odstotka.

Grčija je gospodarsko rast nazadnje beležila v drugem četrtletju leta 2008, ko se je njen BDP okrepil za 0,4 odstotka. Vlada v Atenah sicer v letošnjem letu računa na 0,6-odstotno gospodarsko rast.