Sovražno nastrojeni Grki, ki so utajili 60 milijard, dobijo še 4,2 milijarde evrov veliko evropsko darilo

Grki bodo dobili nov sveženj finančne pomoči iz evropskega kriznega sklada. Čeprav je bila najprej napovedana pomoč v višini 5,2 milijarde evrov, bodo Atene dobile le 4,2 milijarde, preostanek pa naj ne bi bil nakazan pred junijem. Evrske države so se za blokado milijarde evrov odločile zaradi negotovosti glede politične prihodnosti Grčije.

Do junija bo namreč jasno, ali bo Grčija po kaotičnih volitvah dobila novo vlado,ali pa se bodo Grki spet odpravili na volišča. 17. maja se namreč izteče rok, do katerega morajo oblikovati novo vlado. Dva poskusa sta doslej že propadla.

Drugi poskus je spodletel predsedniku levičarske stranke Siriza Aleksisu Ciprasu. Cipras je sicer mandat prejel, potem ko že voditelju konservativne Nove demokracije Antonisu Samarasu v prvem poskusu ni uspelo oblikovati koalicije. 37-letni Cipras je sprejem mandata za sestavo vlade sicer označil za zgodovinski trenutek za levico in za veliko odgovornost. Poudaril je, da bo tridnevni rok izkoristil za sestavo kabineta, ki bo zavrnil barbarske varčevalne ukrepe, na katere so Atene pristale v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), a mu na koncu ni uspelo.

V tretje bo zdaj poskusil predsednik socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos, tretjeuvrščeni na nedeljskih volitvah, ki je danes dobil podporo manjše Demokratične leve stranke. "Naredili smo prvi korak," je Venizelos dejal po tem, ko je Fotis Kuvelis izrazil pripravljenost, da se pridruži vladi, katere naloga bo ohranitev zadolžene Grčije v območju evra.

Če Venizelos ne bo uspel izpolniti napovedi in sestaviti vlade proevropskih sil ter se tako izogniti novim volitvam, bo predsednik države Karolos Papuljas najverjetneje pozval k oblikovanju izredne koalicije. Glede na nepremostljive razlike med strankami so sicer bile doslej najverjetnejša rešitev nove volitve.

"Ustavite izplačila!"

Prav zaradi novega, še bolj izrazito odklonilnega odnosa Aten do mednarodne pomoči, ki je Grke doslej reševala pred popolnim finančnim polomom, nekatere evropske države, še posebej Nemčija, ki prispeva največ, želijo ustaviti nadaljnja izplačila pomoči Grčiji. Prepričane so namreč, da je za Grke, ki trmasto vztrajajo pri svojem, zdaj prepozno, pomoč pa metanje denarja skozi okno.

Strokovnjak za finance nemške stranke FDP Frank Schäffler je nemško vlado pozval, da ustavi podpiranje bankrotirane Grčije, saj je že jasno, da se bodo finance države popolnoma sesule, država pa prejete pomoči ne bo nikoli vrnila.

''Usoda Grčije je v rokah njenega ljudstva. Če menijo, da iz situacije obstaja lažja pot, jo pač naj izberejo, a tudi plačajo jo naj sami,'' je bil jasen Schäffler.

Nemški finančnik Otto Fricke pa je izjavil, da je situacija v Evropi trenutno takšna, da bi evro prenesel izstop Grčije. Članice evra zadnje mesece niso počele nič drugega, kot se pripravljale na šok ob odhodu Grčije, zato so nanj pripravljene. Tudi zasebni upniki so se velikemu delu terjatev že odpovedali ob zadnji reviziji grškega dolga.

Grki so Grki in Grčija je neobvladljiva

Da si bodo Grki sami spisali svoj konec in da jih pri tem ni mogoče ustaviti, pa meni ekonomist Thomas Straubhaar, vodja hamburškega inštituta za svetovne gospodarske študije, ki je za nemški Focus povedal, da v Grčiji že od nekdaj vladajo korupcija, nepotizem in siva ekonomija. Načina, kako bi to spremenili, pa ni, saj vlada nima sredstev, da bi to ustavila, poleg tega so v vse naštete nečednosti do vratu večinoma vpleteni tudi politiki in državni uradniki.

Grška narava je bila že dobro znana tudi ustanoviteljem evra, ki so že takrat, ko je skupna valuta nastajala, sodeč po tajnih dokumentih, ki jih je včeraj razkril nemški Der Spiegel, vedeli, da država zaradi neurejenih financ ni primerna za članico evroobmočja, a so ji, podobno kot Italiji, enostavno pogledali skozi prste.

A čeprav Grki sami menijo, da so vsega krive zapravljive dinastije, ki so državo vodile zadnja desetletja, tudi najrevnejši sloji Grkov, ki trdijo, da jih iz Evrope vsiljeno varčevanje najbolj duši, po mnenju zgodovinarja iz Mannheimske univerze Heinza A. Richterja, niso tako nedolžni. V Grčiji po njegovem mnenju že dolga stoletja vlada prepričanje, da vlada pripada pokvarjenim bogatim oligarhom, ki jih je treba ogoljufati, če le gre. "Neučinkovita grška država je pravzaprav pravi balzam za vse njene prebivalce. Od nje skušajo izmolsti vse, kar se da na področju sociale, po drugi strani pa ji zamolčijo večino prihodkov in utajijo skoraj vse davke."  Evropska unija je v lanskem poročilu sicer ugotavljala, da Grki državi dolgujejo okoli 60 milijard evrov.