Po sojenju, ki je trajalo šest tednov, je sodnik Richard Leon sprejel odločitev, da pri prevzemu ne gre za kršitve zakonov o varstvu konkurence.
Temu poslu je odločno nasprotoval ameriški predsednik Donald Trump že leta 2016, ko je bil prvič naznanjen, za razlog nasprotovanja pa je navedel ’velikost združenih podjetij’. Sodnik Leon je po sprejeti odločitvi sicer pozval ameriško ministrstvo za pravosodje, naj ne zavira sodbe.
V AT&T so pozdravili odločitev in sporočili, da nameravajo prevzem izpeljati do 20. junija. To med drugim pomeni, da bodo HBO, CNN, Warner Bros in druge podružnice Time Warnerja zdaj spadale pod AT&T.
V Time Warnerju so ob sprejeti odločitvi okrcali predsednika Trumpa, ki naj bi pritiskal na ameriško ministrstvo za pravosodje, da se je sploh odločilo vložiti tožbo. Označili so jo za ’brez podlage’ in ’politično motivirano’. Med sojenjem je sicer Makan Delrahim, glavni funkcionar za varstvo konkurence, podal zapriseženo pisno izjavo, da v Beli hiši niso vplivali na njihovo odločitev glede obravnave primera. Njihova odločitev za vložitev tožbe je temeljila na argumentih, da bi združitev pomenila višje cene za stranke in omejila konkurenco.
Sodnik je njihove argumente zavrnil drugega za drugim. Imel je možnost zavrniti posel ali pa določiti pogoje, recimo, da mora AT&T prodati nekaj podružnic Time Warnerja – a v prevzemu ni videl slabih plati.
"Vladi ni uspelo dokazati, da bi združitev lahko pomenila bistveno zmanjšanje konkurence," je zapisal sodnik v svoji razsodbi.
Sodnikovo precedenčno odločitev druge tehnološki in telekomunikacijski giganti vidijo kot zeleno luč za nadaljnje združitve.
Kljub združitvi AT&T in Time Warnerja ima Amazon še vedno skoraj trikrat večjo tržno vrednost.
Za podoben primer gre tudi pri prevzemu Pro Plusa investicijske družbe KKR, oba prevzema pa Pro Plus podpira.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.