Tožbo za povračilo milijona in 650 tisoč evrov je 30. januarja v Trstu vložila skupina 176 hrvaških deviznih varčevalcev Ljubljanske banke, ki so imeli hranilne knjižice v podružnici Ljubljanske banke na Hrvaškem.
Odločitev o tožbi hrvaških varčevalcev proti Novi Ljubljanski banki (NLB) naj bi tržaški sodnik Riccardo Merluzzi sprejel v dveh ali treh dneh. To je danes povedal predstavnik tožnikov Božidar Vukasovič, ter pojasnil, da sta danes odvetnika varčevalcev utemeljila njihovo zahtevo po zasežbi 1,65 milijona evrov v tržaški podružnici NLB. Tožniki menijo, da jim sredstva NLB pripadajo, saj naj bi bila podružnica v Trstu še vedno podružnica stare Ljubljanske banke. V dokaz je Vukasovič poudaril, da je davčna številka podružnice ostala nespremenjena. Odvetniki nasprotne strani pa so pojasnili, da je spor predmet nasledstva bivše SFRJ, ter da po ustavnem zakonu Slovenije NLB ni naslednica stare banke. Vukasovič meni, da takšna ustava ni v skladu z italijanskim pravnim redom, ter ostaja optimist, ki verjame v pozitiven razplet.
Vukasovič je bil sicer zelo kritičen tudi do slovenskega državnega vodstva, ki naj bi v dogovoru z Beogradom vzelo denar iz nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Vukasovič je ob tem še dejal, da bi bil vrh NLB pripravljen varčevalcem vrniti denar, da pa se temu upira slovenski politični vrh, hkrati z bivšim in sedanjim guvernerjem Banke Slovenije.
V Baslu nadaljevanje pogajanj naslednic SFRJ
V torek bodo pogajalci držav naslednic nekdanje SFRJ v Baslu nadaljevali pogovore o prevzemu jamstev nekdanje SFRJ v zvezi s starimi hranilnimi vlogami. Države naslednice bodo tokrat na pogajanjih, ki potekajo pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS), skušale uskladiti podatke, ki so jih konec februarja posredovale posredniku BIS na pogajanjih, Hansu Meyerju. Kot je povedal visoki predstavnik RS za vprašanje nasledstva Rudolf Gabrovec, gre predvsem za podatke o tem, koliko je bilo deviznega varčevanja na ozemlju posamezne naslednice v letih 1990 in 1991, ter o tem, kako so posamezne naslednice rešile problem deviznih hranilnih vlog na svojem ozemlju. Vključeni so tudi podatki za posamezne podružnice bank in vsi ti podatki morajo biti med seboj primerjani in usklajeni, je pojasnil Gabrovec. Slovenska stran bo zadovoljna, je dejal, če bodo pogajalci v torek uspeli podatkovne baze toliko uskladiti, da bodo enoznačne in se bodo z njimi vsi strinjali.
Kot je spomnil Gabrovec, je Slovenija vprašanje starih deviznih hranilnih vlog rešila po t. i. teritorialnem načelu, tako da je vse vloge pri bankah, ki so delovale na slovenskem ozemlju, prevzela kot svojo obvezo in izplačala hranilne vloge vsem varčevalcem teh bank, ne glede na to, iz katerega države so prihajali. Na vprašanje, ali Slovenija tudi na tokratnem sestanku ne bo odstopila od omenjenega načela, pa je odgovoril, da je slovenska pozicija korektna, da pa je "kompromis vedno možen tako, da se o rešitvi sporazumemo". Trenutno sicer po njegovem mnenju pogajalci še niso na točki, "da bi lahko vlekli tovrstne poteze".
