Dobra novica za socialno najbolj ogrožene

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je predstavil rezultate analize Ocena minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji v letu 2009, ki jo je za ministrstvo pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Kot je ob predstavitvi rezultatov dejal Svetlik, je ministrstvo novo oceno minimalnih življenjskih stroškov naročilo, ker je zaradi sprememb cenovnih razmerij prihajalo do vedno večjega razkoraka med višino socialnih transferjev in cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih za zadovoljevanje svojih potreb kupuje prebivalstvo z dna dohodkovne lestvice. Ocena minimalnih življenjskih stroškov je bila nazadnje namreč določena leta 1998, nato pa se je letno indeksirala.

Kot je povedal, je ocenjena višina minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji za leto 2009 za prejemnike trajne denarne socialne pomoči 562,07 evra neto, za prejemnike začasne denarne socialne pomoči pa znaša 385,08 evra neto.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo v novi zakonodaji na področju socialnega varstva prenovilo tudi področje denarne socialne pomoči in med drugim vpeljalo institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, pri čemer bo višina te enaka 80 odstotkom izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov. Ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, bo višina trajne denarne socialne pomoči tako znašala 449,66 evra neto, višina začasne denarne socialne pomoči pa 308,06 evra neto. Ob ugodnejših gospodarskih okoliščinah se bo nato v dogovoru s socialnimi partnerji poskušalo postopoma doseči polno vrednost izračunanih minimalnih življenjskih stroškov.

Minister Svetlik je med drugim poudaril, da moramo ob postopnem zviševanju socialnih transferjev ohraniti tudi stimulativno razmerje do minimalne plače, ki spodbuja brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi. Postopen dvig minimalne plače bi namreč spodbudil tudi razvoj novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in proces postopnega prestrukturiranja gospodarstva. ''Tako bomo lahko slovenskim delavcem v prihodnosti zagotovili dobro plačana delovna mesta v stimulativnem delovnem okolju,'' je še dodal minister.

Kdo bo prejemal pomoč?

Začasno socialno pomoč bodo prejeli tisti, ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin pridejo v neugoden socialno-ekonomski položaj le za omejen čas in se v tem času lahko izognejo določenim življenjskim stroškom, kot so npr. vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, rekreacija, kultura in podobno.

Trajno socialno pomoč pa bodo prejeli tisti, za katere ni mogoče pričakovati, da se bodo lahko vrnili k opravljanju pridobitnega dela, ki nimajo nikogar, da bi jih lahko preživljal, in bodo morali s to pomočjo pokrivati vse življenjske stroške. 

Za izračun minimalnih življenjskih stroškov so upoštevali prehrambeni načrt – košarico za odraslega moškega, starega 19 do 65 let, pri tem pa sta upoštevana nižji socialno-ekonomski status in zdrava, uravnotežena prehrana. Upoštevali so izračun vrednosti prehrambene košarice po cenah iz aprila letos, ki znaša 119,95 evra.

Podlaga za določitev trajne denarne socialne pomoči je bil delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine 20 odstotkov nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki je 21,27 odstotka.

Podlaga za določitev začasne denarne socialne pomoči je bil delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za najnujnejše življenjske potrebščine (kjer izločimo izdatke za pohištvo, gospodinjsko opremo, rekreacijo, kulturo, obiske restavracij, kavarn, hotelov, storitve osebne nege, zavarovanja stanovanj in vozil ter izdatke za finančne storitve, ohranimo pa izdatke za hrano in brezalkoholne pijače, obleko in obutev, stanovanje, elektriko, vodo, plin in drugo gorivo, zdravje, transport, komunikacije in izobraževanje) 20 odstotkov nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki znaša 31,03 odstotka.