Trend so postale naravne smrečice, a tuje, ne slovenske

Zadnja leta na zavodu zaznavajo trend povečevanja povpraševanja po naravnih okrasnih drevescih. Na trgu so kupcem na razpolago okrasna drevesca domačih in tujerodnih drevesnih vrst iglavcev.

Med domačimi iglavci prevladuje navadna smreka, ki je pridobljena iz gozdov, zaraščajočih se površin ali nasadov na kmetijskih površinah. "Bolj kot navadne smreke so v zadnjih letih kupcem zanimiva okrasna drevesca tujerodnih vrst, pridelanih v nasadih izven Slovenije, kar opažamo z upadanjem števila letno oddanih plomb, ki označujejo okrasne smrečice, pridelane v Sloveniji," pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uporaba navadne smreke, pridobljene iz lokalnega gozda v skladu z usmeritvami, je naravi najbolj prijazna oblika novoletne okrasitve z drevesci, poudarjajo. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo, dodajajo. Okrasna drevesca so po Zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje.

'Darilo gozda vašemu domu'

ZGS letos lastnikom gozdov in lastnikom nasadov okrasnih drevesc za označitev okrasnih smrečic, pridelanih v Sloveniji, izdaja rumeno nalepko z letnico 2021.

Z napisom na nalepki Darilo gozda vašemu domu že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja, to pomeni izbiro in uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov.

Lastniki gozdov pridobijo nalepke skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 36 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do dva kilograma), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu, opozarjajo na ministrstvu.

Nevarnost za vnos bolezni v gozd

Ob tem pa dodajajo, da je treba za okrasno drevesce poskrbeti tudi po končanih praznikih – treba ga je pravilno odložiti ali ga skuriti v peči. Zadnja leta je namreč možno opaziti vedno več odvrženih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij, pravijo.

“Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije kot tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov, predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozdu tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov,” zaključujejo.