Smo na pragu energetske revščine?

Odkar je vlada pred letom dni liberalizirala cene, se je 95-oktanski bencin podražil za več kot 30 odstotkov, dizelsko gorivo pa skoraj za 40. Rekordnih vrednosti sicer še nismo dosegli, najdražje gorivo smo točili pred devetimi leti, ko smo za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,57 evra, za liter dizelskega pa 1,44. 

Naraščanje cen energentov je bila ena osrednjih tem evropskih voditeljev na Brdu pri Kranju, o tem poleg ministrov za okolje razpravlja tudi Evropski parlament.  

"Energija bi morala biti dostopna vsem, toda spremenili ste jo v izdelek, o katerem, kot o vsakem drugem, lahko špekulirate in povečujete dobiček. Hrana in ogrevanje ne bi smela biti razkošje," je posvarila Aubry Manon. 

Socialisti svarijo, da je težava nadnacionalna, liberalci bi promovirali energijo, "narejeno v Evropi", Zeleni pa opozarjajo – odvisnost od fosilnih goriv je nevzdržna."Stvar bo za skromno gospodinjstvo kmalu postala nevzdržna. Ne smemo dovoliti, da bi to breme spet padlo na pleča ranljivih skupin državljanov," je dejal Philippe Lamberts, predstavnik Zelenih. 

Predvideva se, da je to le začasno stanje, pravi evropska komisarka za energijo Kadri Simson, toda: "Cene goriv bodo ostale visoke vsaj še čez zimo in naj bi zlagoma začele padati šele spomladi prihodnje leto." 

Ko gre za pogonska goriva, ima naraščanje cen lahko tudi pozitivne posledice, predvsem za okolje. Skrb pa vzbuja tudi gibanje cen električne energije – ta se v veliki meri še vedno napaja iz neobnovljivih virov. Po podatkih Evropske komisije so veleprodajne cene električne energije v prvih devetih mesecih leta namreč narasle že za 200 odstotkov. 

Strokovnjak: Cene plina in nafte se bodo po nekaj mesecih umirile

Energetski strokovnjak Peter Novak je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da nad tem, da so cene goriv poletele v nebo, ni presenečen. "Glede na dogajanje na svetovnem trgu posledice, ki jih je povzročil covid v gospodarstvu in vse spremembe, ki so nastale v različnih delih sveta, je to logično." 

Na vprašanje, do kod bo vse to šlo, odgovarja, da zagotovo ne bo trajalo dolgo. "Goriv ne manjka, vsega je na svetu dovolj. Cene, ki sedaj rastejo, rastejo zaradi špekulacij, ki jih na eni strani povzročajo dobavitelji, na drugi pa trgovci. Logistika, ki je ošibela v času koronavirusa, ne more trajati dolgo, zato predvidevam, da se bodo cene plina in nafte po nekaj mesecih umirile in bodo prišle na vrednosti, ki so bile zadnje leto – nekje od 60 do 80 dolarjev za sodček nafte, plin bo šel pa na normalno ceno, mogoče 10, 15 % gor. Kajti tudi Rusija potrebuje denar in mora prodajati plin. Če bomo močno zmanjšali porabo plina, se bo njej tudi gospodarsko poznalo."

O tej temi govorijo politiki v Bruslju, poslušamo pozive, da je čas za zelene energije, da ne bomo toliko odvisni od dobaviteljev nafte. Je v Sloveniji kakšna realna možnost za to? Novak odgovarja: "Seveda je. V Sloveniji imamo 400-krat več sončnega sevanja na leto, kot potrebujemo celotne energije. Na razpolago imamo neizkoriščene vodne vire, imamo biomaso, ki jo nekateri zanemarjajo, poleg tega imamo še geotermalno energijo, ki je naše nedorečeno bogastvo, ki se ga vsi izogibajo. Nam pa lahko v celoti zamenja jedrsko elektrarno 2."

Časa za vse te spremembe imamo po njegovih besedah 15 do 20 let. "In če pametno razporedimo naša sredstva, bi z milijardo in pol vlaganja v energetiko postorili vse, kar je treba, da bi bili leta 2050 energijsko skoraj samozadostni. Še vedno računam, da bi imeli 15 odstotkov rezerve v zemeljskem plinu za primer velikih vremenskih katastrof."

Slišati je načrte o drugem bloku jedrske elektrarne, pa tudi, da bomo kmalu zapirali elektrarno Šoštanj, ki zelo onesnažuje. Sta ti dve strategiji usklajeni? Novak pravi, da ne. "Evforija okoli Šoštanja, da ga bodo zaprli leta 2033, je nepotrebna. Mi lahko do takrat v Šoštanju zgradimo napravo za izločanje ogljikovega dioksida iz dimnih plinov za približno 50 odstotkov njene kapacitete." Opomnil je, da elektroenergetika emitira približno 30 odstotkov vseh plinov v Sloveniji. Glavni povzročitelj velikih emisij je promet, tu pa vlada ne naredi ničesar. 

"Promet moramo urediti tako, da bo šel na avtobuse in železnico, omogočiti električne skiroje in avtomobile manjših moči za prevoz do dela in ukiniti subvencije v obliki denarja za prevoz na delo in z dela. Vse to je treba nadomestiti s kartami za javni prevoz. In potem bo problem bistveno drugačen. Je pa to politično zelo zahtevna zadeva," je še dejal.