Srečna in kkrati zanimiva je informacija, da se je rešila večina uslužbencev WTC-ja, čeprav so bili v 77 nadstropju?
Z veliko zaskrbljenostjo smo spremljali včerajšnje dogodke. Danes zjutraj pa smo prejeli od predsednika obvestilo, da so je večina srečno rešila. Seveda pa so prostori, komunikacije in arhivi uničeni, zato bo zdaj potrebno intenzivno delo, da se stvari znova postavijo na svoje mesto.
Leta 93, v bombnem napadu, so za evakuacijo potrebovali kar tri ure; tokrat očitno precej manj. So medtem spremenili oziroma izpopolnili sistem reševanja?
Prav predsednik Tozoli, ki je bil na otvoritvi našega centra leta 1993, nam je pripovedoval, kako je osebno vodil reševalno akcijo, ob obisku romunske delegacije. Takrat je bomba eksplodirala v kletnih prostorih in je bila situacija drugačna. Zdaj pa je prišlo do napada iz zraka in izgleda, da so uspeli še pravočasno izkoristiti vse komunikacije in dvigala ter se pravočasno rešiti.
Je v zgradbi imelo svoje predstavništvo tudi kakšno slovensko podjetje?
Slovenskih podjetij v WTC ni bilo. Smo pa imeli kot člani asociacije možnost , da smo lahko uporabljali začasne prostore. Večkrat pa smo tudi organizirali obiske naših poslovnežev pa tudi študentov pravne in ekonomske fakultete.
Ob vsej tragediji, ko štejejo mrtve, seveda ne gre zanemariti tudi škode. Ne le gmotne, tudi poslovne. Kaj vse je uničeno?
Vedeti moramo, da je to ob zgraditvi leta 1974 bila najvišja poslovna stavba na svetu. Imela je 110 nadstropij, 450 metrov višine, 110.000 kvadratnih metrov površine in da je glede na vse to materialna škoda gotovo izredno velika. Dobili smo informacijo, da so prav letošnjem letu zamenjali lastnika, ki je plačal za to zgradbo preko 3 milijarde dolarjev. Poslovna škoda je pa seveda še bistveno višja. Tu so bile izredno pomembne inštitucije: blagovna newyorška borza, številne banke, zavarovalnice, ki so ob tem izgubile celoten arhiv, vse podatke. Potrebno bo daljše obdobje, da se bodo ti podatki znova pridobili.
Kakšna bo pot iz tega? Kakšne kratko- in dolgoročne posledice lahko pričakujemo?
Kratkoročno bo treba čimprej sanirati stanje. Dolgoročno pa je moto naše organizacije: do novih poslov z razumevanjem in z novim razvojem. In v skladu s tem smo tudi za regijo jugovzhodne Evrope že lansko leto sprejeli posebno deklaracijo o razvoju in sodelovanju World Trade Centrov pri projektih obnove. To akcijo je podprl tudi pakt za stabilnost. Že prihodnji teden imamo v Zagrebu prvo poslovno konferenco in razstavo, v času Zagrebškega velesejma na kateri bodo države prejemnice predstavljale potrebne nove projekte. Z vsega sveta pa vabimo člane zainteresiranih World Trade Centrov, ki bodo sodelovali pri teh projektih, bodisi s financami, opremo, tehnologijo in tako naprej.
