Slovenski vozni park je vse bolj star

Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji več kot 1,1 milijona registriranih osebnih avtomobilov. Če se zazremo deset let nazaj, jih je bilo takrat kar dobrih devet odstotkov manj. Čeprav se po naših cestah vozi vse več avtomobilov, pa so ti iz leta v leto starejši, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije (Surs).

Povprečna starost slovenskih registriranih osebnih avtomobilov se je glede na prejšnja leta zvišala. Dosegla je najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih – za več kot dve leti je višja kot pred desetimi leti. Takrat je namreč znašala 7,7 leta.

Je osebni avtomobil naše najpomembnejše prevozno sredstvo?

Odgovor je da, kažejo podatki Surs. Avtomobil Slovencem predstavlja glavno prevozno sredstvo na 68 odstotkih poti – prevoženih ali kot voznik ali kot sopotnik –, na katerih je opravljenih 84 odstotkov vseh kilometrov. V kar dveh tretjinah osebnih avtomobilov se vozi samo ena oseba, stopnja zasedenosti avtomobila pa je 1,7.

Smo sposobni v dobrih desetih letih zmanjšati škodljive emisije avtomobilov?

V Sloveniji je torej vedno več starih avtomobilov. In čeprav se v nekaterih evropskih državah trudijo in izganjajo stare dizelske avtomobile, ki so največji onesnaževalci, se postavlja vprašanje, ali je Evropa zmožna do leta 2030 zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za kar 40 odstotkov in na drugi strani povečati število električnih in hibridnih vozil za 35 odstotkov? So električna vozila zares najboljša rešitev? Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo meni, da so številke nerealne: "Teh številk ne vidim kot preveč ambicioznih, saj so visoki cilji zdravi. Vendar bi morali biti cilji podkrepljeni z realnimi koraki, da se jih doseže. V Evropski uniji trenutno vlada kaotično stanje, ki je nastalo kot posledica politike in avtomobilske industrije – zaradi 'dieselgate' afere. Bolj bi morali iskati politične kot tehnološke korake za prihodnost. Torej, Evropska unija in tudi svet naj se raje ravnata po tem, kaj je potrebno narediti. Predvsem v mestnih jedrih bi se morali zmanjšati izpusti, saj so tam najbolj problematični," je prepričan.

Rešitev Brglez ne vidi v preprosti zamenjavi običajnih avtomobilov z električnimi. Meni, da je treba gledati širše in razmišljati o spremembi mobilnosti: "Iz leta v leto postaja bolj jasno oziroma se postavlja vprašanje, koliko električnih avtomobilov se sploh lahko pojavi v praksi, na cesti? Strošek v infrastrukturo bi bil namreč ogromen, in seveda nujno potreben, če se bo število električnih vozil tako zelo povečalo." A ne le to. Ko govorimo o električnih vozilih, ne smemo zanemariti tega, da govorimo o zelenih energentih. "Ne gre le za izgradnjo ogromne in drage infrastrukture za električno polnjenje, ampak tudi za gradnjo infrastrukture za pridobivanje zelene energije. Ko vse to skupaj seštejemo, postane vprašljivo, ali ima vse skupaj smisel? Kajti leta 2018, ko je že vsem jasno, da v prihodnosti avtomobilov, kot jih poznamo danes, na cestah ne bo več – ali je smiselno vlagati tako zelo velika državna, davkoplačevalska sredstva v nekaj, kar bo zastarelo v trenutku, ko bo zaživelo," je poudaril Brglez.

Slovenci nismo pretirani navdušenci električnih in hibridnih vozil

Podatki Surs kažejo, da je bilo lani v Sloveniji registriranih 862 električnih ali hibridnih osebnih avtomobilov, kar pomeni, da jih ima 0,04 odstotka Slovencev. Če primerjamo z Nemčijo: v začetku leta je bilo na nemških cestah 98.820 avtomobilov z električnim ali hibridnim pogonom. Ker v Nemčiji živi slabih 83 milijonov prebivalcev, to pomeni, da jih ima 0.1 odstotka ljudi.

Trendi kažejo, da se prodaja električnih in hibridnih avtomobilov po svetu povečuje in se v naslednjih letih še bo povečevala.

Kot kažejo številke, si Slovenci pretirano ne prizadevamo, da bi razmišljali o zmanjševanju ali dizelskih ali bencinskih avtomobilov. Za zdaj niti ni bistvene razlike med številom dizelskih in bencinskih avtomobilov na slovenskih cestah. Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2016 namenila za osebno mobilnost 16 odstotkov vseh izdatkov, kar je bilo največ med preostalimi članicami Evropske unije, kažejo podatki Eurostat.

Poleg tega smo smo Slovenci kot voznik osebnega avtomobila prevozili okoli 8 milijard kilometrov. To je približno tolikšna razdalja, kakor če bi 200-tisočkrat obšli Zemljo po ekvatorju, kažejo podatki Surs. "Prevozimo vedno daljše razdalje, dnevne migracije zaradi služb so postale v zadnjih 15 letih bistveno bolj odmaknjene. To je seveda omogočil avto – skrajšal je razdalje in ljudem ponudil možnost, da najdejo delo, šolanje … dlje od svojega kraja. To pa seveda pomeni večje izpuste, več nesreč, gneče v središčih mest. A tudi, če bi ta dober milijon avtomobilov, ki jih imamo, zamenjali za električne, v resnici nismo naredili premika v mobilnosti, ki je potreben v sodobni družbi," je prepričan Brglez. Meni, da hitra zamenjava obstoječih avtomobilov oziroma starega voznega parka za električnega, ni mogoča, saj ni dostopna povprečnemu slovenskemu kupcu: "Zato bi bilo bolje, da stremimo k drugim oblikam mobilnosti. Hkrati bi država lahko zagotovila subvencije, da bi si Slovenci kupili bolj ekološko čiste dizelske in bencinske avtomobile, ki so hkrati tudi bolj varni. Kratkoročna rešitev je torej pomladitev voznega parka, kar pomeni manjše izpuste emisij in višjo raven varnosti. Drugi korak pa je iskanje rešitev v drugačni mobilnost, na primer sprememba v urbani mobilnost 'last mile' ali hitre železnice, za dolge razdalje pa letala."

Kaj prinaša omejevanje vožnje z dizelskimi avtomobili, ki ne zadovoljujejo emisijskih standardov?

Nemško sodišče je februarja letos sprejelo odločitev, da lahko nemška mesta omejijo vožnjo z dizelskimi avtomobili, ki ne zadovoljujejo najnovejših emisijskih standardov Euro 6. Iz okoljskega vidika je to dober ukrep in ga Brglez podpira, a na drugi strani se ga je Nemčija lotila ne da bi ponudila dovolj drugih alternativ. "Niti slučajno ne bodo mogli tako hitro zapirati mestnih jeder, kot so mislili. Velika mesta, ne samo nemška, vsa evropska, preprosto niso pripravljena na ta ukrep. So ujetnice razvoja mobilnosti, ki dihajo s satelitskimi kraji vsak dan. Dnevno migracijo ta mesta potrebujejo, ne gre drugače. Tako so zgrajena. In dokler ne bodo našla drugačno obliko mobilnosti, so avtomobili potrebni," je razložil. Ukrep izgona starih dizlov je sicer pravi korak, a če se bo država lotevala problema zgolj tako, da bo svojim državljanom ponudila subvencije za nakup sodobni dizlov ali drugih manj okolju škodljivih avtomobilov, s tem ni naredila kaj dosti. Število avtomobilov bo v mestnem jedru ostalo enako, promet se ne bo zmanjšal. "Vprašanje torej ni, kako stare dizle spraviti iz mestnih jeder, ampak kaj narediti, da avtomobili v mestih ne bi bili več glavno prevozno sredstvo," razmišlja Brglez.

Kam bodo šli stari dizli?

Če se jih bodo znebili v Nemčiji, je to res dobro za njihovo okolje, a se bo problem prenesel v druge države, kjer omejitve ne veljajo. Slabo se bo pisalo okolju držav s šibkejšo kupno močjo. Ljudje, ki si še včeraj niso mogli privoščiti dizle, jih bodo zdaj z veseljem pokupili, saj so njihove cene dramatično padle. Poleg tega za njih 'stari' nemški dizli pomenijo praktično nove avtomobile. Izjema ne bo ostala niti Slovenija. In kaj to pomeni za nas? "Da bo okoljsko sporen avto naslednjih pet, sedem ali več let ostal na naših tleh. Povprečni Slovenci namreč vozimo deset let stare avtomobile. Za nas torej pomeni stari nemški dizel odličen nakup, saj bomo šli iz deset na pet let stara vozila, kar je z vidika varnosti sigurno boljše. Ampak roko na srce, tudi mi se ne vprašamo, kam gredo naši dizli, ko so stari deset, 15 let. Vseeno nam je, da gredo v Bosno in Maroko. Tam pa so jih seveda veseli, ker jih potrebujejo," je kritičen Brglez.

Zanimivi so podatki, ki so nam jih posredovali s finančne uprave (Furs). V povprečju je 90 odstotkov vseh avtomobilov, ki so v zadnjem letu prišli iz tujine v Slovenijo, ravno dizelskih. V številkah to pomeni: januarja 2017 smo k nam pripeljali 232 bencinskih in 2.024 dizelskih avtomobilov, torej skoraj 89 odstotkov dizlov, maja letos pa 155 bencinskih in 1.497 dizelskih avtomobilov – 90 odstotkov dizlov.

Precej drugačna je slika, ko pogledamo, kaj kupujemo Slovenci v domačih avtohišah. Januarja lani smo kupili 3.610 bencinskih (39,6 odstotkov) in 5.383 (59,1 odstotkov) dizelskih avtomobilov. Maja letos se je nakup avtomobilov močno povečal, narasli so odstotki v prid bencinskih avtomobilov. Kupili smo 14.420 bencinskih (82,4 odstotkov) in 1.708 dizelskih (9,7 odstotkov) avtomobilov, kažejo podatki Furs.