Slovenski izvozniki: 'V evropskem prostoru ni optimizma'

Družinsko podjetje Tehnos iz Žalca se je rodilo leta 1983 v garaži na domači kmetiji. Danes imajo več kot 140 zaposlenih in so med desetimi največjimi proizvajalci kmetijskih strojev mulčerjev. Kot pripoveduje direktor in ustanovitelj podjetja Anton Kisovar jih izvažajo v več kot 40 držav po vsem svetu. "Slovenija nam pomeni zelo zelo malo, svojih 6 odstotkov, vse ostalo je dejansko izvoz. Naši največji trgi so Nemčija, Avstrija, ostale evropske države, nekaj izvažamo tudi v Kanado, Avstralijo in na Japonsko."

Vrhniški Unichem – ustanovljen leta 1989 kot prvo zasebno podjetje v Sloveniji za proizvodnjo izdelkov za nego rastlin in zaščito pred škodljivci – je danes prisoten na trgih več kot 60 držav, z izvozom ustvarijo tri četrtine svojih prihodkov. Hčerinska podjetja imajo na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Madžarskem in Poljskem. "Najpomembnejši trgi so hčerinska podjetja, države nekdanje Jugoslavije in druge balkanske države," pojasnjuje direktor družbe Aleš Mesec. "Na teh trgih prodajamo praktično vse izdelke. Potem so še trgi v Evropi in trgi izven Evrope, med katerimi je trenutno najmočnejši trg Latinske Amerike."

Ljubljanska Inea je podjetje, ustanovljeno leta 1987 kot tako imenovani spin-off odseka za jedrsko in procesno tehniko Instituta Jožef Stefan. Ukvarjajo se z industrijsko avtomatizacijo in stojegradnjo, digitalizacijo in energetiko. Ponujajo sisteme za aktivno upravljanje energije, linije za izdelavo LCD zaslonov, naprave za nadzor kakovosti našteva generalni direktor družbe Peter Kosin. "Delamo tudi na domačem trgu, s tem, da je domači trg relativno majhen. Tako da je 90 odstotkov rešitev implementiranih v tujini. Je pa trenutno porast v Evropi. Nekaj časa je bila Azija zelo popularna, zdaj je bolj Evropa."

Da so izvozno usmerjena podjetja steber slovenskega gospodarstva, s številkami pojasnjuje dr. Katja Zajc Kejžar z ljubljanske Ekonomske fakultete. "Med gospodarskimi družbami v Sloveniji je približno 35 odstotkov izvozno usmerjenih podjetij. Ta podjetja so precej večja, bolj uspešna, bolj produktivna in plačujejo tudi višje plače, tako da imajo večjo težo pri samem ustvarjanju vrednosti in zaposlenosti. Prispevajo več kot tri četrtine vse zaposlenosti v gospodarskih družbah."

Temu pritrjuje Goran Novković, urednik revije Podjetna Slovenija. "Slovenija je vedno temeljila na izvozu. Mi smo majhno gospodarstvo in zelo dobro je, da imamo tudi med 600 največjimi podjetji v državi kar tretjino podjetnikov, med katerimi je večina izvoznikov. Tako da je to izjemnega pomena za Slovenijo."

A razmere na globalnih trgih so negotove, skrbi povzroča zlasti gospodarski zastoj v Nemčiji, kamor gre skoraj petina slovenskega izvoza. In to se, pojasnjuje Peter Kosin, pri poslovanju že občuti. "Spet prihajajo zanimivi časi. Ampak naša branža je ciklična, tako da ni prvič in gotovo ne zadnjič. Svet pač deluje po nekih svojih obratih. Želeli bi si, da deluje bolj pametno, ampak žal ne." Gospodarsko negotovost doživljajo tudi v Unichemu. "Prvi vpliv je na ceno surovin," pojasnjuje Aleš Mesec. "Drugi vpliv pa na dolžino nabavne verige. In to potem vpliva na sam strošek surovin in konec koncev tudi na končni strošek izdelka."Anton Kisovar pa ugotavlja, da so težave širše: "Trenutno ni optimizma v evropskem prodajnem prostoru. Zaradi evropske politike, mogoče zaradi vsega drugega, vseh negativnih znakov."

Skrbijo tudi razmere doma: birokratske ovire, visoke davčne obremenitve stroškov dela. Kako lahko oziroma namerava torej ukrepati država, da uvozniki ne pokleknejo? So negotove razmere vendarle lahko tudi priložnost za inovacije in rast? V rubriki 24UR Inšpektor, ki je že na voljo na Voyo.