'Tuje konkurence se ne bojimo, a moramo biti postavljeni na isti imenovalec'

Nobenega dvoma ni, da je projekt drugi tir Divača–Koper strateškega pomena za Slovenijo, zato je njegovo dokončanje v roku nujno, je na današnji novinarski konferenci izpostavila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc. Kot je dodala, zamujamo približno že dve desetletji, pri čemer so se nekateri transportni tokovi že preoblikovali.

"Lovimo zadnji vlak, da ostanemo ključna prometna povezava med Luko Koper in Srednjo Evropo. Ni v interesu vseh, da Slovenija okrepi svojo geostrateško pozicijo, kar bo drugi tir omogočil," je dodala. Je pa Šmučeva obsodila izjavo prvega moža 2TDK Dušana Zorka, ki je prejšnji teden ocenil, da slovenska gradbena operativa drugega tira ni sposobna zgraditi sama.

"Če pri enem največjih infrastrukturnih projektov v državi glavni naročnik slovenska podjetja diskvalificira z oznako, da niso sposobna tega podviga, je nekaj narobe, ne samo s panogo, ampak tudi z državo, ki bi skupna sredstva nekako torej raje nakazala tujim podjetjem," je dejala.

Šmučeva je poudarila, da GZS ne poziva k razveljavitvi razpisa za glavna dela na projektu, ki je že v teku, prav tako ne poziva k spremembi osnovnih razpisanih pogojev, saj zato ni časa. "Ravno tako ne pozivamo k dajanju neupravičene prednosti domačim izvajalcem, pozivamo pa, da imajo ti enake konkurenčne pogoje," je bila jasna.

Tudi član uprave družbe CGP, ki skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo in češkim Metroslavom ostaja kandidat za gradnjo drugega tira, Edo Škufca je poudaril, da se slovenski gradbinci tuje konkurence ne bojijo, če so postavljeni na isti imenovalec.

"Ne moremo pa tekmovati s tistimi, ki dobivajo za evropske standarde nedovoljeno državno pomoč, olajšave ali ravnajo s kadri na način, da niso plačani skladno z našimi standardi, minimalno plačo in kolektivno pogodbo. Proti temu bi se morala boriti tudi država, ki ne bi smela podpirati sive ekonomije, nedovoljenih praks in socialnega dumpinga," je izpostavil.

 Gradbeništvo pomembna panoga, ki veliko zaposluje, prispeva od 8 do 9 odstotkov BDP 

"Po težkem desetletju, ki je za nami, se je slovensko gradbeništvo nekako pobralo in solidno ter pogumno stopa naprej, čeprav seveda z manjšim obsegom," je dodal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar. Tudi letošnje leto bo po njegovih besedah težko; ob koncu leta bi bil lahko padec v panogi 10-odstoten, "kar je zaskrbljujoče".

Renar je prepričan, da bi se morala država bistveno bolj opreti na lastne kapacitete, "da dosežemo nadaljnjo rast gradbeništva, ki je v vseh urejenih državah izjemno pomembna panoga, ki veliko zaposluje".

Z njim se je strinjal tudi direktor združenja za svetovalni inženiring in sekretar strateškega sveta za investicije in gradbeništvo (SSIG) Slovenko Henigman. Slovensko gradbeništvo prispeva od osem do devet odstotkov BDP, "zato nam je zelo pomembno, da največje projekte v državi izvaja domača gradbena operativa". Kot je dodal, to seveda ni vedno mogoče, moramo pa k temu stremeti.

"Konkurenca podjetij z vzhoda je tako močna, da pri velikih infrastrukturnih projektih, če se oddajajo v kosu, evropska gradbena operativa praktično nima nobenih možnosti. Imamo povsem svež primer mostu Pelješac. Sam sem dobil vpogled v določene cene ... s takšnimi cenami nobeno evropsko gradbeno podjetje tega ne more izvesti," je bil jasen.

Prav tako je podčrtal razliko glede udeležbe slovenskih podjetij pri projektu. "Ko poslušamo, kako so vsi naši vključeni kot partnerji ali kot podizvajalci, se moramo zavedati ogromne razlike – če si partner, dobiš referenco, če si podizvajalec, potem reference ni. In biti podizvajalec za prihodnost praktično ne pomeni nič," je bil jasen.

Henigmana je dopolnil direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli, ki kot vodilni partner z dvema turškima gradbincema prav tako ostaja v igri za glavna dela na drugem tiru. "Če inženirji ne bodo mogli obnavljati referenc in pridobivati novih ... že danes imamo občuten upad na fakultetah, kjer je pol manj vpisa kot pred 15 leti. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo za inženirski kader ostale samo drobtine," je opozoril.

Henigman je še poudaril, da ima odsek Divača–Koper osem predorov, slovenska gradbena podjetja pa nimajo referenc za dva, ki sta dolga šest kilometrov. Razpis bi moral biti tako po njegovi oceni pripravljen drugače. "Če bi bil razpis drugače zastavljen, bi bila slovenska podjetja sposobna pripraviti samostojne ustrezne ponudbe," je potrdil Mugerli.

Šmučeva je na novinarski konferenci pozvala ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da naj bo drugi tir zgrajen v roku, da naj imajo domači gradbinci, projektanti in inženiringi enake možnosti za pridobitev posla in da kot minister prispeva k zaščiti in ponovni krepitvi ugleda, ki ga je gradbeništvo imelo in ga ponovno pridobiva.

Odziv družbe 2TDK: Danes pri drugem tiru lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka, ki že pelje

Na današnjo novinarsko konferenco GZS so se odzvali tudi v družbi 2TDK in poudarili, da se mora gradnja drugega tira nadaljevati nemoteno, da bo lahko dokončan v letu 2025 in predan v uporabo leto dni kasneje. "Danes pri drugem tiru lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka, ki že pelje," so ob tem zapisali. "Veseli nas, da se visoki predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije zavedajo pomena projekta za Slovenijo, ki ga je treba nadaljevati in zgraditi v izjemno kratkem času. V nasprotnem, kot sta izračunala dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik, bo slovensko gospodarstvo, če drugi tir ne bo zgrajen do leta 2026, v 30-letih izgubilo do tri milijarde evrov ali cca. 145 milijonov letno, medtem, ko bi v primeru, da bi slovensko gradbeništvo vodilo izgradnjo drugega tira doseglo cca. 72,5 mio EUR dodane vrednosti." 

Pri 2TDK opozarjajo, da je potencialna izguba dodane vrednosti za slovensko gospodarstvo zaradi ogrozitve razvoja logistike približno 25-krat večja, kot je bila neto korist v primeru večje vloge domačih gradbincev pri izvedbi projekta.