Slovenski energetiki zaradi Ugljevika večdesetmilijonska odškodnina

Zgodba se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili tako Slovenija kot BiH del skupne države. Elektrogospodarstvo, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemali električno energijo, poroča Delo.

Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, Elektrogospodarstvo Slovenije pa je elektriko dobivalo do leta 1991. Po začetku vojne v BiH in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike. Slovenija je proti Ugljeviku oziroma BiH sprožila dva spora: zaradi nedobavljene elektrike in zaradi vlaganj v elektrarno.

Arbitražni tribunal s sedežem v Beogradu je v minulih dneh izdal delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije upravičena do nadomestila, odškodnine zaradi nedobavljene električne energije iz termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v času od junija 2011 do decembra 2021 in zamudnih obresti od začetka lanskega leta do dneva plačila.

Prisojena odškodnina vključno z obrestmi po poročanju Dnevnika znaša 67 milijonov evrov, pri čemer je HSE po poročanju bosanskih medijev od termoelektrarne zahteval 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti. Terjatve so predmet dveh postopkov, in sicer arbitražnega postopka proti RTE Ugljevik v Beogradu in arbitražnega postopka proti BiH pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu.

V HSE naj bi si po neuradnih informacijah Dnevnika prizadevali, da bi dosojeno odškodnino dobili vrnjeno v naravi, bodisi v obliki lastniškega deleža v Ugljeviku bodisi v obliki električne energije iz elektroenergetskega sistema BiH.

Ne glede na to, da družbo Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS) po sklepu vlade v arbitražah zastopa HSE, prisojena odškodnina pripada EGS. Del odškodnine bo tako prejela država v svoj proračun, del pa HSE. Kolikšen natančno bo delež obeh, v HSE za Dnevnik niso povedali.

Osnovni tožbeni zahtevek HSE v obeh tekočih arbitražnih postopkih, tako v Beogradu kot v Washingtonu, je sicer vreden približno 760 milijonov evrov, skupaj z obrestmi od leta 2014 pa več kot milijardo evrov. Gre za enega najvišjih slovenskih mednarodnih tožbenih zahtevkov, še navaja časnik.

HSE: Dolgoletni trud je poplačan

"To je izjemen uspeh HSE v dolgotrajnem postopku uveljavljanja nesporne pravice slovenskega elektrogospodarstva iz naslova preteklih vlaganj," pravi dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. 

Poslovni direktor HSE Uroš Podobnik, ki je s pravno ekipo HSE usklajeval arbitražni postopek na slovenski strani, pa dodaja, da je dolgoletni trud strokovne ekipe HSE, ki je skupaj s sodelujočimi odvetniki nastopala v arbitraži, poplačan. "Gre za še en velik korak v postopkih zoper tuje subjekte pred tujimi forumi, na katerega smo lahko upravičeno ponosni." 

Na HSE pojasnjujejo, da je to namreč že drugi velik uspeh HSE na mednarodnem sodnem parketu. Spomnili so na primer iz leta 2021, ko sta HSE in TEŠ s skupino General Electric v korist TEŠ podpisala izvensodno poravnavo, skupaj vredno 261 milijonov evrov.