Brez izgradnje novih proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih zmogljivosti v prihodnje ne bo več mogoče zagotavljati nemotene dobave električne energije, je na današnji novinarski konferenci opozoril direktor Elektra Slovenije (ELES) Vekoslav Korošec. Izrazil je upanje, da se bo prihodnje leto lahko začela gradnja daljnovoda Krško - Beričevo, med nujnimi ukrepi pa navedel še povezavo med Cirkovci in Hevizom na Madžarskem ter Okroglim in Vidmom v Italiji. Slovensko prenosno omrežje je namreč preobremenjeno, kar dokazujejo tudi dogodki zadnjih dni, ko je moral ELES omejevati prenos električne energije.
Slovenski elektroenergetski sistem je eden najmanjših v Evropi. To omrežje, ki je bilo načrtovano v 70. in 80. letih, pa ni bilo načrtovano za trgovanje in priča smo velikim elektroenergetskim pretokom, ki jih moramo obvladovati, je opozoril Korošec.
Za zanesljivo in varno delovanje je ključna notranja povezava med Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in Beričevim. Gradnja 80-kilometrskega daljnovoda, katerega okvirna cena bo 8,7 milijarde tolarjev, naj bi se začela v letu 2006. Med letoma 2007 in 2008 naj bi sledila gradnja daljnovoda med Cirkovci in Hevizom na Madžarskem, med letoma 2010 in 2011 pa še daljnovoda med Okroglim in Vidmom v Italiji.
V zadnjem letu se je pretok električne energije med Italijo in Slovenijo močno povečal, je pojasnil direktor službe za Upravljanje prenosnega omrežja Gorazd Skubin, preobremenjeni pa so bili tudi notranji vodi v Sloveniji.
Zaradi ogroženosti, da bi se zgodil elektroenergetski mrk, je najprej italijanski partner 31. marca zmanjšal komercialne pretoke tako s Slovenijo kot tudi z državami na severni meji. Izpad nuklearke 10. aprila je Skubin označil za dobrodošlo. "Če bi v tistem času imeli še vedno visoke pretoke, bi bili ob istočasnem izpadu NEK lahko priča večjim razpadom v elektroenergetskem sistemu," je pojasnil. Ob sinhronizaciji NEK z omrežjem pa je prišlo do velike obremenitve notranjih daljnovodov v Sloveniji.
Sicer je zagotovil, da trenutno slovenski elektroenergetski sistem deluje normalno. Omejitve pa bodo veljale še do torka, ko pričakujejo postopno povečanje prenosnih zmogljivosti na mejah, seveda do mere, ki bo še zagotavljala varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema.
