Slovenski daljnovod do Madžarske prečka tudi hrvaško katastrsko ozemlje

Pri slednjem so očitno našli politično rešitev, saj gre za širši evropski projekt, rok za dokončanje novega 80-kilometrskega povezovalnega dvosistemskega 400-kilovoltnega daljnovoda med Cirkovcami in Pincami oziroma madžarsko mejo, kjer daljnovod že stoji, je prva polovica leta 2021. Skupaj z razdelilno-transformatorsko postajo bo stal bo med 120 in 130 milijoni evrov, pomemben del denarja bo iz EU.

V razvojnih načrtih prenosnega elektroenergetskega sistema Slovenije predstavlja projekt slovenski del čezmejne povezave med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, saj je slednja edina sosednja država, s katero slovenski prenosni sistem še nima neposredne čezmejne povezave. Madžarska in Hrvaška sta povezavo na njunih ozemljih zgradili že pred letom 2006.

Kot so pojasnili na agenciji za energijo, bo projekt poleg povečanja zanesljivega in varnega obratovanja slovenskega prenosnega elektroenergetskega sistema omogočil tudi dostopnost do vzhodnih trgov električne energije, s čimer se bo lahko povečala zadostnost napajanja odjema v Sloveniji tudi v najbolj nepredvidljivih razmerah.

Pomembno bo pripomogel tudi k oblikovanju enotnega trga električne energije v EU. Agencija za energijo je na podlagi zahteve predlagatelja Elesa, ki je sistemski operater prenosnega električnega omrežja v Sloveniji, in dokumentacije konec septembra izdala odločbo o razporeditvi stroškov za ta projekt, to je daljnovoda 2-krat 400 kilovoltov in razdelilno-transformatorske postaje 400/110 kilovoltov Cirkovce, ter stroške v celoti razporedila slovenskemu operaterju.

Kot pojasnjujejo na agenciji, je iz dokumentacije razvidno, da projekt zagotavlja pomembne neto pozitivne učinke le za Slovenijo, drugim državam v regiji pa pripisuje manj kot 10 odstotkov skupnih neto koristi projekta.

Iz dokumentacije, ki jo je avgusta agenciji predložil Eles, je mogoče razbrati, da je trasa daljnovoda opredeljena in vključena v državni prostorski načrt, vloga za gradbeno dovoljenje za celotno dolžino daljnovoda pa bo vložena pri pristojnem ministrstvu.

Na Elesu od tem dodajajo, da so januarja letos podpisali okvirno pogodbo o graditvi in uporabi omenjenega voda med Elesom in hrvaškim operaterjem Hopsom, po kateri bo Hops zgradil 1,2 kilometra trase daljnovoda v svojem imenu, pri čemer Eles ne bo plačeval nobene najemnine, saj gre za meddržavni daljnovod, katerega upravljanje bo v domeni Elesa, Hopsa in madžarskega operaterja Mavir.

Eles pa si bo s Hopsom delil morebitne prihodke iz naslova komercialnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti iz smeri Madžarska-Slovenija in obratno, delitev bo odvisna od vlaganj. Če je daljnovod dolg 80,5 kilometra, bo za 1,2-kilometrski delež delež Hopsa to 1,5 odstotka morebitnih prihodkov.

Trasa daljnovoda bo namreč ob obstoječem 110-kilovoltnem daljnovodu, ki med naseljema Hotiza in Kot poteka prek hrvaškega katastrskega ozemlja, ki tudi po arbitražnem sporazumu pripada Hrvaški.

Zaradi tega je slovanska stran pred leti pripravila načrt trase, po katerem bi se daljnovod izognil hrvaškemu katastru, ker pa bi se povsem približal hišam v kraju Gaberju, so se krajani uprli. Umestitvi daljnovoda v prostor je nasprotovalo tudi več drugih civilnih pobud, najdoločnejša je bila v občini Ljutomer.

Na Elesu pravijo, da so po optimizacijah in dogovarjanju s člani pobud sklenili dogovore in podpisali služnostne pogodbe, tako da je zadržek do postavitve daljnovoda odpravljen.