Slovenski BDP lani dosegel 83 odstotkov povprečja EU

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je po kriteriju kupne moči lani dosegel 83 odstotkov povprečja EU, kar je odstotno točko manj kot leta 2012, je objavil Eurostat. Po kazalcu dejanske potrošnje na prebivalca pa je Slovenija lani dosegla 77 odstotkov povprečja EU in se od njega glede na leto 2012 oddaljila še za dve odstotni točki.

Kriterij kupne moči oziroma paritete kupne moči se uporablja za prevedbo podatkov različnih držav v primerljive realne vrednosti, to je vrednosti, izražene v enotni valuti in na enotni ravni cen, ki posledično odražajo le razlike v obsegu. BDP se pri teh primerjavah meri v standardih kupne moči.

Vrednost enega standarda kupne moči na ravni EU je trenutno enaka vrednosti enega evra, so analize evropskega statističnega urada Eurostat pojasnili v slovenskem statističnem uradu.

Najbližje povprečja smo bili leta 2008

Slovenski BDP na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, se je do izbruha krize približeval povprečju EU in je leta 2008 dosegel 91 odstotkov tega povprečja, nato pa je postopoma upadal. Lani je po izračunih Eurostata znašal 83 odstotkov povprečja EU, kar je odstotno točko manj kot predlani.

Slovenski BDP po kupni moči na prebivalca je tako leta 2013 dosegel 21.200 standardov kupne moči (predlani 21.000 standardov kupne moči).

Med članicami EU je povprečje unije po tem kriteriju lani presegalo 11 držav. Najvišji BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči je imel znova Luksemburg (264 odstotkov povprečja), sledila pa je Avstrija (124 odstotkov). Na drugi strani se je najslabše odrezala Bolgarija (47 odstotkov).

Povprečje območja evra je bilo pri 108 odstotkih povprečja celotne unije.

Sloveniji so bile najbližje Malta, Češka, Slovaška, Grčija, Portugalska in Litva, kjer so bile vrednosti tega kazalnika med 13 in 26 odstotkov nižje od povprečja EU.

Za merjenje materialne blaginje gospodinjstev se medtem uporablja kazalnik dejanska individualna potrošnja. Ta je najpomembnejši sestavni del BDP. Sestavljena je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko potrošijo. Vključuje blago in storitve, ki jih za potrošnjo posameznikov kupijo in plačajo gospodinjstva, država ali nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

V Sloveniji se je dejanska individualna potrošnja na prebivalca do izbruha krize približevala povprečju povezave in je leta 2008 dosegla 82 odstotkov vrednosti tega povprečja, nato pa je postopno upadala. V letu 2013 je znašala 77 odstotkov povprečja unije in je glede na leto 2012 upadla za dve odstotni točki.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca je lani za povprečjem EU zaostajala za 23 odstotnih točk, za povprečjem območja evra pa za 29 odstotnih točk.