
Nova ljubljanska banka je pripravljena od države odkupiti večinski sveženj delnic novosadske Continental banke, Impol namerava kupiti 70 odstotkov delnic valjarne aluminija iz Sevojna, Kolinska je kupila 22 odstotkov delnic podjetja Palanački kiseljak, Mura pa je prejšnji teden v Beogradu odprla že četrto prodajalno. Vodstvo družbe Hit je za zdaj očitno zadovoljno z enim hotelom v črnogorskem primorju (Maestral), saj se je odreklo zamisli, da kupi še dva. Nadvse uspešno skoraj že dveletno povezovanje obeh gospodarstev pa naj bi po namigovanjih beograjskih Večernjih novosti kronal slovenski predsednik Milan Kučan z uradnim obiskom ZRJ oktobra, ko je načrtovano odprtje Mercatorjevega hipermarketa v Beogradu. V uradu predsednika Kučana so sicer za STA zanikali, da bi bil v pripravi obisk v ZRJ.
Republika Srbija je na podlagi nedavnega sklepa jugoslovanske vlade o prenosu lastnine od minule sobote postala lastnica 16 domačih poslovnih bank. Jugoslavija si je pridobila lastnino v teh bankah na podlagi zakona o ureditvi odnosov med ZRJ ter pravnimi osebami in bankami, ki so bili prvotni dolžniki ali poroki glede na upnike pariškega in londonskega kluba oz. zvezna država je prevzela vse njihove dolgove do tujih upnikov, kot nadomestilo pa je dobila njihove delnice. Tako je Srbija postala lastnica tudi dela kapitala (več kot 70 odstotkov) v vrednosti 2,5 milijarde dinarjev (približno 41 milijonov evrov) novosadske Continental banke, ki jo je lani dokapitalizirala NLB.
Direktor za marketing Continental banke Aleksandar Dejanović je povedal, da je NLB pripravljena odkupiti od države večinski sveženj delnic te vojvodinske banke. Continental banka je v skladu z omenjenim in drugimi novimi predpisi sprejela sklep o posebni izdaji delnic v skupni vrednosti 3,26 milijarde dinarjev, s čimer se je njen skupni delniški kapital povečal na nekaj več kot 4,2 milijarde dinarjev.
Dejanović je pojasnil, da je imela NLB pred sprejetjem novih predpisov na podlagi lani podpisane pogodbe o strateškem partnerstvu 13-odstotni delež v kapitalu Continental banke in da bo kmalu podpisan dodatek k pogodbi, s katerim bo na novo opredeljen postopek strateškega povezovanja ljubljanske in novosadske banke. Dejanović je prepričan, da bo kmalu prišlo do posvetovanj med centralno jugoslovansko banko (NBJ), NLB in Continental banko in da bo ljubljanska banka že do konca tega leta postala večinska lastnica novosadske banke.
Beograjski dnevnik Blic piše, da je srbska agencija za privatizacijo v ponedeljek predlagala t.i. tenderski komisiji, naj sprejme ponudbo slovenske družbe Impol za nakup 70 odstotkov kapitala DP Valjaonica aluminija iz Sevojna. Neimenovani visoki predstavnik srbske vlade je za Blic poleg tega zatrdil, da bo petčlanska komisija, ki ji predseduje ministrica za energetiko in rudarstvo Kori Udovički, na sestanku v sredo obravnavala in nedvoumno pritrdila predlogu agencije za privatizacijo. Na prejšnjem sestanku komisije ter finančnih in pravnih svetovalcev agencije je ministrica sporočila, da sta se na natečaj za privatizacijo valjarne priglasila slovenjbristriški Impol in družba East Point s sedežem na Cipru.
Beograjski gospodarski tednik Ekonomist v najnovejši številki piše, da je ljubljanska Kolinska 13. avgusta na Beograjski borzi kupila 22 odstotkov delnic podjetja Palanački kiseljak, ki je tretji najmočnejši proizvajalec mineralne vode v Srbiji. Predstavniki največjega proizvajalca hrane v Sloveniji niso povedali, koliko so plačali za delež, napovedali pa so naložbo v višini treh do štirih milijonov evrov v to srbsko družbo.
Kolinska in Palanački kiseljak sta že lani dosegla dogovor o strateškem partnerstvu, na podlagi katerega bi v Srbiji polnili kokto, jupi in fresh. Trenutne zmogljivosti polnilnice mineralne vode Karadjordje so 20 milijonov litrov mineralne vode in osvežilnih pijač, po načrtovanih naložbah pa bi se povečale za 10 do 12 milijonov litrov.
Privredni pregled piše, da je Mura iz Murske Sobote ob koncu prejšnjega tedna ob sodelovanju s srbsko trgovinsko hišo Srbijateks odprla že četrto prodajalno svojih izdelkov v Beogradu. Ta je v strogem središču srbske prestolnice oziroma v njeni najbolj znani trgovski ulici, Knez Mihailovi ulici.
Direktor direkcije Mure za Srbijo Zlatko Posavec je povedal za Privredni pregled, da Mura v Beogradu trži svoje izdelke ne samo v omenjenih štirih objektih, ampak tudi prek petih zasebnih trgovin. Mura ima svoje trgovine tudi v Novem Sadu, poleg tega pa načrtuje proizvodnjo nekaterih svojih izdelkov v srbskih tekstilnih obratih. Posavec je izpostavil, da so cene Murinih izdelkov v Srbiji zaradi visokih uvoznih carin (35 odstotkov) precej višje kot v Sloveniji (za 15 odstotkov), da pa so še vedno na ravni tistih, ki veljajo za vzhodno Evropo. Rezultati poslovanja Mire v Beogradu zaenkrat niso "spektakularni", toda Posavec pričakuje, da se bo prodaja povečevala vzporedno s porastom standarda prebivalcev Srbije.
Prvi človek novogoriškega Hita Branko Tomažič je za torkovo Politiko povedal, da njegova družba ne namerava kupiti črnogorskih hotelov Panorama v Bećićih in Kraljičina plaža v Miločerju, ker so po podrobnih preučevanjih ugotovili, da ta naložba ne bi bila donosna. Politika piše, da je Tomažič pred mesecem ob odprtju hotela Maestral, ki ga je Hit lani kupil za 9,5 milijona nemških mark, povedal, da je njegova družba resno zainteresirana tudi za nakup omenjenih dveh hotelov.