Slovenske banke v prvih petih mesecih pridelale 70 milijonov evrov izgube

Slovenske banke so v prvih petih mesecih leta pridelale 69,3 milijona evrov izgube po obdavčitvi, potem ko so v enakem obdobju lani ustvarile 48,6 milijona evrov dobička, je razvidno iz poročila Banke Slovenije o poslovanju bank v tekočem letu. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je maja znašal 12,8 odstotka.

Izguba pred obdavčitvijo je v prvih petih mesecih dosegla 45,7 milijona evrov, potem ko so banke v enakem obdobju lani poročale o 63,1 milijona evrov dobička pred davki.

Poslovanje bank se slabša zaradi naraščajočih stroškov oslabitev in rezervacij. Problematika se tako v primerjavi z lanskim letom očitno še zaostruje, pa čeprav so nekatere ocene ob koncu lanskega leta govorile o stabilizaciji razmer.

Neto oslabitve in rezervacije so v prvih petih mesecih leta dosegle 296 milijonov evrov, kar je za 27,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

A banke so v petmesečju poročale tudi o nižjih bruto dohodkih. Ti so tako znašali 552,1 milijona evrov, kar je za 25,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Upadle so tako čiste obresti kot neobrestni prihodki.

Banke še naprej zmanjšujejo kreditno dejavnost. Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil maja medletno manjši za 4,8 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 7,6 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 0,3 odstotka. Po drugi strani so banke za 31,7 odstotka povečale posojanje državi, kar je verjetno posledica nakupa državnih zakladnih menic.

Posojilni portfelj se še naprej slabša

Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, kjer delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec maja predstavljale 6,7 odstotka vseh terjatev, kar je 0,5 odstotne točke več kot konec lanskega leta. V skupini D je bila pokritost terjatev z oslabitvami 60,9 odstotka.

Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec maja predstavljale 12,8 odstotka vseh terjatev, kar je za 1,6 odstotne točke več kot konec decembra lani.

V NLB za 1,5 milijarde rdečih terjatev

Slabo poslovanje slovenskih bank duhove buri že dlje. Po nekaterih podatkih naj bi skupaj pridelale za okoli 3 milijarde evrov slabih terjatev.

Vlada zato predvideva, da bi se bilance bank v državni lasti sanirale skozi mehanizem znotraj načrtovanega Slovenskega državnega holdinga, pri čemer bi se na posebno družbo, nekakšno slabo banko, prenesle slabe terjatve in spremljajoča zavarovanja. Pred tem pa je treba ugotoviti obseg slabih terjatev v bančnem sistemu, prav tako še ni znana usoda načrtovanega holdinga.

Doslej je bil opravljen skrbni pregled v največji slovenski banki NLB. Pokazal je, da je najslabših terjatev za približno 1,5 milijarde evrov. Za tretjino so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda možno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila. Tako bi NLB do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je pred časom pojasnil finančni minister Janez Šušteršič. Slabe terjatve sicer preštevajo tudi v NKBM in Abanki Vipa.