Slovenska inflacija poletela

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ažuriral pomladansko napoved povprečne inflacije za letošnje leto z 2,2 na tri odstotke. Medletna inflacija bo ob koncu leta predvidoma dosegla 3,2 in ne kot sprva napovedano 2,5 odstotka.

Glavno odstopanje od pričakovanih gibanj predstavljajo cene hrane, katerih prispevek k inflaciji je bil v prvi polovici leta trikrat višji kot v enakem obdobju lani, gre pa predvsem za vpliv mednarodnih dejavnikov, je povedal direktor Umarja Janez Šušteršič. Rasti cen hrane so sovpadale tudi z rastjo cen nafte, ki so vplivale na večje transportne stroške, kot tretji razlog pa je navedel preusmeritev dela proizvodnje hrane v proizvodnjo biogoriv, kar lahko pomeni, da ponudba ne sledi dovolj povpraševanju.

Na Umarju ne vidijo argumentov za domnevo, da je inflacija posledica višje gospodarske rasti ali da bi bil vpliv uvedbe evra na inflacijo višji od upoštevanega v spomladanski napovedi, je povedal Šušteršič in dodal, da so po oceni Umarja tudi makroekonomske politike še vedno ustrezno usmerjene v stabilnost cen. Dokazov za pregrevanje gospodarstva ni, trdijo.

Pregrevanje gospodarstva?

Ekonomist Bogomir Kovač pa trdi nasprotno. Po njegovem gre pri inflaciji za določen trend, ki ima štiri poglavitne vzroke. Prvi je notranje pregrevanje gospodarstva, drugi je inflacijski pritisk prevzema evra, tretji vzrok je moč najti v visokih cenah energentov in surovin, četrti pa popuščanje pri opozarjanju na inflacijske tendence, s čimer je tudi manj pozornosti posvečeno nadzoru cen oz. sploh informacijam o tem, kako so lahko potencialni dvigi cen za Slovenijo nevarni, meni Kovač.

Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič pa je odločitev Umarja označil kot "zelo hrabro". Meni namreč, da bo to dodatno vplivalo na določena inflacijska pričakovanja. "Jaz bi jo zadržal na interni ravni; neke potrebe, da to dela, ni," je dejal. "Prej bi moral dati navodila, kakšne protiinflacijske ukrepe je še moč sprejeti."