Slovenska industrija po konkurenčnosti med slabšimi v EU

Avtorji poročil so članice razdelili v štiri skupine. Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Malto in Ciprom v najslabši skupini članic, v katerih konkurenčnost stagnira ali pada.

V najboljši skupini držav z visoko stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje, so Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska. Visoko stopnjo konkurenčnosti, ki stagnira ali upada, po navedbah komisije beležijo Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska. V skupini držav s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki pa se izboljšuje, so Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija.

Komisija sicer v dveh poročilih o konkurenčnosti industrije ugotavlja, da ima industrija EU številne prednosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti. EU namreč na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi, izpostavlja komisija. Obenem pa opozarja, da morajo članice nujno ukrepati na več področjih, ki povzročajo skrbi: okrepiti investicije, izboljšati dostop do financiranja, učinkovitost javne uprave, dostop do tujih trgov in inovacije ter nasloviti problem visokih cen energije.

Evropska komisija bo izsledke poročil upoštevala pri pripravi priporočil članicam za fiskalne in strukturne reforme v sklopu evropskega semestra, cikla okrepljenega evropskega nadzora nad izvajanjem nacionalnih proračunskih in gospodarskih politik.

Komisija poročila o konkurenčnosti industrije pripravi enkrat na leto, da se zagotovijo na dokazih temelječi kazalniki, ki podpirajo oblikovanje politike na ravni EU in njenih članic. Prvo poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2014 z naslovom Pomoč podjetjem pri rasti omogoča kvantitativno oceno konkurenčnosti industrije EU in zagotavlja empirične odgovore na pomembna vprašanja v razpravi o industrijski politiki. Drugo poročilo o konkurenčnosti članic unije za leto 2014 z naslovom Ponovna industrializacija Evrope je ocena na podlagi kazalnikov izvajanja industrijske politike na ravni EU in nacionalni ravni, z razčlenitvijo po državah.

Ekonomisti nad oceno niso presenečeni

"Dejstvo je, da Slovenija potrebuje operativno, ne samo celovito industrijsko ampak tudi proizvodno politiko," je povedal Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Industrijsko politiko sicer formalno imamo, ampak je po njegovem neoperativna. Nujno bi bila tako potrebna celovita reforma inovacijskih sistemov in procesov na ravni celotne družbe. To bi morala biti krovna reforma, ki bi ji potem sledile vse ostale, kot so delovnopravna, izobraževalna, zdravstvena in druge. "Žal pa je največji problem v tem, da imamo podjetja, ki so prezadolžena in so jih ali pa jih še vodijo neodgovorni lastniki, ki svoja podjetja niso razvijali kot pravi dolgoročni gospodarji," je izpostavil.

Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete je podobno menil, da je ocena Evropske komisije dokaj realna, pri čemer je izpostavil, da v veliko podjetjih poteka razdolževanje, zaradi finančne slike pa imajo slabe možnosti za nova posojila za naložbe v novo tehnologijo. Da bi se konkurenčnost industrije izboljšala, bi Slovenija morala predvsem "izvesti reforme, za katere vsi vemo, da so potrebne", je pojasnil. To ni enkratna naloga politike, temveč je vzdrževati klimo odprtega gospodarstva in družbe stalna naloga.

Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, pa nasprotno poudarja, da na različne ocene konkurenčnosti sicer ne da veliko, saj so običajno "zelo formalne in skregane z ekonomsko teorijo". "Konkurenčnost se edino objektivno meri na trgu. Če upoštevamo trenutne odlične rezultate slovenskega gospodarstva v izvozu, torej na tujih trgih z zares zaostreno konkurenco, in če se zavedamo, da glavnino tega izvoza dela prav industrija, potem smo vsaj v tem trenutku med najbolj konkurenčnimi državami v EU," je poudaril. Dolgoročno je po njegovih navedbah konkurenčnost industrijskih podjetij mogoče izboljšati le z investicijami. Pravih investicij pa ni, saj je sedanja hitra rast investicij vezana skoraj v celoti na gradbeništvo, s čemer "delamo napako, ki smo jo v preteklosti že drago plačali".

Jože Mencinger z ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete pa je menil, da je obsežni študiji "težko oporekati, čeprav povečevanje izvoza in visoko pozitivna plačilna bilanca ne kažeta na zmanjševanje konkurenčnosti". Rezultati so po njegovem odvisni od uporabljenih meril. Glavni razlog za položaj Slovenije je po njegovih besedah "zgrešena gospodarska politika vlad z vrsto neumnih posegov", med katerimi še posebej izpostavlja zakon za uravnoteženje javnih financ, in predvsem "ponižnost do institucije, ki je študijo napravila". Da bi se stanje izboljšalo, bi morali odpraviti prej navedeno, kar pa ne gre lahko in hitro. Ukrepati bi morali po njegovih besedah vsi, ki ne podlegajo trenutnemu sistemu. Znanja je za to "najbrž dovolj, volje pa ne", je še ocenil.