Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač (ta temelji na obstoječih administrativnih virih) je lani povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, znašala 1616 evrov, medtem ko je povprečna plača žensk znašala 1542 evrov, navaja statistični urad in poudarja, da gre za povprečja in da do razlik prihaja tudi zaradi različne izobrazbene ter starostne in poklicne strukture.
Povprečna mesečna bruto plača žensk je lani tako znašala 95,4 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških, torej je bila od njihove v povprečju nižja za 74 evrov.
Največje razlike v zdravstvu in socialnem varstvu, najmanjša v dejavnosti oskrbe z električno energijo
Razlika med bruto plačami moških in žensk je bila še vedno največja v zdravstvu in socialnem varstvu – ženske so imele lani v povprečju za 27,4 odstotka nižjo plačo kot moški v tej dejavnosti. Nekoliko manj, za 26,2 odstotka, so plače žensk zaostajale za plačami moških v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Razloga za razlike sta bila različna zastopanost spolov v teh dejavnostih in opravljanje različnih poklicev. Med zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu je bilo namreč več kot štiri petine žensk in le manj kot petina moških; tako je večje število žensk na manj plačanih delovnih mestih znižalo povprečje njihovih plač in povečalo razliko v primerjavi s plačami moških.
Najmanjša je bila razlika v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in vodo – tu so se povprečne plače moških in žensk razlikovale za 2,9 odstotka ali 65 evrov v korist moških. Za okoli štiri odstotne točke več so plače žensk zaostajale za plačami moških še v javni upravi in obrambi ter v obvezni socialni varnosti (za 6,9 odstotka ali 132 evrov).
Ženske so bolje plačane v gradbeništvu
So pa bile bruto plače žensk v povprečju višje od bruto plač moških v dejavnostih gradbeništvo (za 19,9 odstotka), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 15,8 odstotka) ter promet in skladiščenje (za 15,3 odstotka). Tudi v teh dejavnostih je bila vzrok za razlike različna zastopanost spolov, saj so bile v vseh treh omenjenih dejavnostih ženske v manjšini, vendar so pretežno opravljale bolje plačana dela.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.