Gospodarstvo

Sloveniji grozi finančna kriza

Bruselj, 12. 10. 2006 12.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Slovenija je zaradi demografskih pritiskov na področju javnih financ med najbolj ogroženimi članicami EU.

Finančna kriza zaradi staranja prebivalstva grozi še Cipru, Češki, Grčiji, Madžarski in Portugalski
Finančna kriza zaradi staranja prebivalstva grozi še Cipru, Češki, Grčiji, Madžarski in Portugalski FOTO: Reuters
Janša: Gospodarska rast in rodnost najboljša odgovora

Premier Janez Janša je na tiskovni konferenci po seji vlade spregovoril tudi o poročilu Evropske komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU, ki je uvrstilo Slovenijo med tri državami EU, kjer bo dolgoročni učinek staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji, predvsem zaradi precejšnjega povečanja pokojninskih izdatkov.

Janša je dejal, da je bila Slovenija v to skupino zaradi staranja prebivalstva uvrščena že prej, najboljši odgovor na to pa sta višja gospodarska rast, ki je predvidena v Strategiji razvoja Slovenije, in večja rodnost.

Slovenija je zaradi demografskih pritiskov na področju javnih financ med šestimi najbolj ogroženimi državami članicami, ugotavlja Evropska komisija v danes objavljenem poročilu o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU. Slovenija je med tremi državami EU, kjer bo dolgoročni učinek staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji, predvsem zaradi precejšnjega povečanja pokojninskih izdatkov, ugotavlja komisija in poudarja nujnost nadaljnjih sprememb slovenskega pokojninskega sistema.

Po napovedih komisije bo Slovenija zaradi demografskega pritiska in slabljenja produktivnosti do leta 2050 doživela 7,3-odstotni padec v gospodarski rasti - v obdobju 2004-2010 za 3,7 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), v letih 2011-2030 2,5 odstotka in nato do leta 2050 še 1,1 odstotka, navaja komisija v poročilu o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU.

Ministrstvo za finance se zaveda tveganj za dolgoročno stabilnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva in se nanje odziva v skladu z usmeritvami, ki so jih skupaj sprejele države članice Evropske unije. "Tako naše kot tudi evropske napovedi pa jasno kažejo na dejstvo, da je slovenski javnofinančni sistem vzdržen vsaj do leta 2020," so v odzivu na poročilo Evropske komisije o vzdržnosti javnih financ v EU zapisali na ministrstvu.

Napovedano povečanje izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, je precej nad povprečjem EU - med letoma 2004 in 2050 naj bi se ti izdatki povečali za 9,7 odstotka BDP, predvsem naj bi se povečali izdatki v pokojninskem sistemu - za 7,3 odstotka BDP.

Čeprav je pokojninska reforma leta 1999 bistveno izboljšala obete v prihodnjih javnih izdatkih Slovenije, so bili učinki reforme oslabljeni zaradi novih pravil o indeksaciji, opozarjajo v Bruslju. Negativen učinek staranja prebivalstva na proračun Slovenije bo nekoliko omilil razmeroma nizek javni dolg, ugotavlja komisija.

Slovenije opozorila Evropske komisije v zvezi z negativnimi učinki staranja prebivalstva na javne finance niso presenetila. "Tega problema se zavedamo že vse desetletje in izvajamo pokojninsko reformo, ki jo skušamo peljati na tak način, da ne bomo pretirano prizadeli niti upokojencev z zniževanjem pokojnin niti zavarovancev s povečanjem obremenitev," je pojasnil generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Marko Štrovs.


Nadaljnje spremembe pokojninskega sistema bodo zato v Sloveniji nujne za omejitev izdatkov v prihodnosti in za zmanjšanje tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ, izhaja iz poročila komisije. Če nadaljnjih ukrepov na tem področju ne bo, bo dolgoročna vzdržnost javnih financ ogrožena. Previdno načrtovanje in pravočasna uveljavitev dodatnih ukrepov je zato ključna, poudarja komisija v poročilu.

Finančna kriza zaradi staranja prebivalstva srednje- ali dolgoročno sicer grozi še Cipru, Češki, Grčiji, Madžarski in Portugalski, v srednji nevarnosti pa so tudi tri največja gospodarstva EU - Velika Britanija, Francija in Nemčija, zato mora celotna unija storiti več za pripravo javnih financ na demografski šok, opozarjajo v Bruslju.

Almunia: Bomba v rokah vnukov

Brez korenite spremembe javnofinančne politike se bo povprečen javni dolg v državah članicah do leta 2050 povečal s približno 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda na 200 odstotkov, učinki demografskih sprememb pa bi lahko letno rast EU zmanjšali tudi za odstotek, opozarja komisija.

"Če večina držav članic ne bo resno ukrepala za deaktiviranje pokojninske časovne bombe, bo bomba eksplodirala v rokah naših otrok in vnukov," je posvaril Almunia.

Če ne bomo ukrepali, bo zmanjševanje stopnje rodnosti, množično upokojevanje generacije "baby-booma" in daljšanje življenjske dobe bo v prihodnosti preveliko breme za javne finance, je opozoril tudi komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Vladimir Špidla.

V preteklih petih letih so bili letni primanjkljaji v največjih gospodarstvih EU, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in Italiji, blizu ali nad določenim pragom treh odstotkov BDP, kar po mnenju Almunie povzroča velike probleme pri ohranjanju vzdržnosti javnih financ. Komisija tako predlaga tristopenjsko strategijo za oživitev javnih financ, uravnoteženje proračunov in zmanjšanje javnega dolga.

Almunia je prav tako napovedal, da bo pozval k okrepljenim prizadevanjem za reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema. "Izziv je precejšen in inflacija ne pride v poštev. Naša zmožnost soočanja z učinkom staranja prebivalstva je odvisna od naše politične volje za takojšnjo uveljavitev potrebnih reform," je dejal.

Evropska komisija je na problem staranja prebivalstva danes opozorila z izdajo treh dokumentov: poleg poročila o dolgoročni vzdržnosti javnih financ je objavila še poročilo o demografski prihodnosti - od izzivov do priložnosti in poročilo o usklajevanju poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.

Pokojninski sistem bo treba popraviti

Prejemki upokojencev niso ogroženi
Prejemki upokojencev niso ogroženi FOTO: POP TV

Popravke in dopolnitve pokojninskega sistema je treba takoj pripraviti in jih tudi kmalu začeti izvajati. V nasprotnem primeru bodo v pokojninskem sistemu na dolgi rok nastopile težave, je povedal vodja sektorja za družbeno blaginjo in socialni razvoj pri Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Dušan Kidrič.

Ob tem je dodal, da v Sloveniji po njegovem ne bo potrebna večja sprememba pokojninskega sistema, saj prejemki upokojencev niso ogroženi, tako kot bodo na dolgi rok ob nespremenjenih pokojninskih sistemih v nekaterih drugih državah EU. V Sloveniji bo pritisk, če se v sistemu ne bi nič spremenilo, s strani pokojnin velik na proračun, v drugih državah pa bodo lahko ogrožene same pokojnine, je v odzivu na objavljeno poročilo Evropske komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU povedal Kidrič.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User111432
13. 10. 2006 11.13
Po moje bi morali upokojencem vsako leto znižati pokojnine za 10% in jih po 10 letih popolnoma ukinit. Pokojnine so nepotrebno breme države, ki se bi lahko namesto tega normalno razvijala.