'Vstop v OECD bo prinesel več koristi kot vstop v Nato'

"Estonija, Izrael in Slovenija bodo skupaj s Čilom, ki je zaprosil za polnopravno članstvo, pripomogle k večji pluralnosti in odprtosti OECD, ki igra vse večjo vlogo v svetovnem gospodarstvu," je zatrdil generalni sekretar OECD Angel Gurria.

V skoraj treh letih pristopnih pogajanj je Estonijo, Izrael in Slovenijo pregledalo 18 odborov OECD. "Vse tri države so izpolnile priporočila OECD, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti," je zatrdil Gurria in dodal, da gre za novo poglavje v zgodovini OECD kot organizacije skupine držav, ki iščejo odgovore na mnoge izzive in oblikujejo standarde na številnih področjih (okolje, trgovina, inovacije, socialna vprašanja).

"Proces pristopanja v OECD je prispeval k dejanskim spremembam politik in k reformam v vseh kandidatkah. Ta proces preoblikovanja se nadaljuje tudi po vključitvi v organizacijo," je poudaril Gurria, ki bo več informacij podal na popoldanski novinarski konferenci.

Križanič: To je pomemben dan

Slovenski minister za finance Franc Križanič je povabilo Sloveniji za članstvo v OECD označil kot pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim možnim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih.

"Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg," je minister Križanič dejal ob robu današnje novinarske konference v Ljubljani, na kateri je komentiral dogovor finančnih ministrov EU o mehanizmu pomoči državam v območju evra.

'Pričakovano in normalno'

"To vabilo je bilo pričakovano, je rezultat razmeroma dolgih pogovorov, ki smo jih imeli, in gre za normalno vključitev Slovenije med države, ki so na njeni razvojni stopnji," je povedal slovenski predsednik Danilo Türk.

"Smo v položaju, ko lahko od OECD pridobimo zelo koristno analitično osnovo za politične in druge razvojne odločitve, ki jih bomo morali sprejemati v prihodnje. S tega stališča je članstvo v OECD za nas koristno," je poudaril.

Slovenski predsednik se tega članstva veseli in je z generalnim sekretarjem organizacije Angelom Gurrio tudi že dogovorjen za posebno akcijo konec letošnjega leta. Gre za razpravo o indikatorjih za presojo družbenega razvoja.

"To je tema, o kateri se v OECD veliko govori in pri nas imamo precej izkušenj na tem področju," je poudaril predsednik. Ob tem je ocenil, da bi se lahko Slovenija s svojimi spoznanji dobro pokazala v OECD in mogoče tudi prispevala k mednarodni razpravi o teh indikatorjih.

'Lahko smo zadovoljni'

Članstvo v OECD je dobrodošlo, zlasti v tem trenutku, zato je denar, ki ga bo Slovenija naložila v članstvo, dobra naložba, je medtem prepričan Bogomir Kovač, ki je ob tej priložnosti še dejal, da so ekonomisti lahko zadovoljni, če je država sprejeta v nek klub, ki je analitično eden najsposobnejših.

Po Kovačevih besedah članstvo v OECD sicer ne daje ničesar konkretnega, saj gre za analitično organizacijo, ki svetuje, daje usmeritve za optimalno vodenje ne le makroekonomskih politik, pač pa tudi na ravni posameznih sektorskih politik ter predvsem tudi korporativnega upravljanja. Prav slednje je bilo po njegovem ena največjih pomanjkljivosti doslej in je ravno v zadnjih dveh letih intenzivnejših priprav vendarle premaknilo nekatere stvari v Sloveniji na boljše.

"Pričakovati, da bo OECD lahko pomagal kot nekakšen mednarodni sklad in sodeloval pri kakršni koli obliki financiranja, je nesmiselno. Lahko pa nam ta organizacija veliko pomaga pri tem, da ne bomo delali napak pri vodenju ekonomskih politik, in pomeni dobro referenco za potencialne vlagatelje," je še dejal Kovač, ki v vstopanju v OECD vidi precej več koristi kot pri kakšnem včlanjevanju, kot je bilo pred leti tisto v zvezo Nato.

'Spodobi se biti zraven'

Ekonomist Jože Mencinger pa je vabilo v OECD označil predvsem kot čast za državo, politiki pa bodo po njegovem s tem zagotovo zadovoljni, saj se je Slovenija s tem uvrstila med t. i. razvite države. Sam velike koristi ne vidi, treba bo plačati vnaprej določeno članarino, medtem ko naj bi bile morebitne koristi po njegovem zgolj potencialne.

OECD je namreč izgubil pomen, potem ko je bila ustanovljena cela vrsta drugih organizacij in je danes bolj podoben kakšnemu golf klubu, je še sklenil Mencinger, a dodal, da se kljub temu spodobi, da je Slovenija zraven.

'Rezultat velikega napora'

Po mnenju Dušana Mramorja je Slovenija v 90. letih minulega stoletja izgubila enkratno priložnost, da bi članica OECD postala skupaj z državami višegrajske skupine, saj so se potem vrata v klub za precej časa zaprla in je bilo potrebno veliko truda za današnje povabilo. Kot je dejal, je tega izjemno vesel, saj je rezultat velikega napora, za Slovenijo pa pomeni sprejem v "klub najnaprednejših držav", članstvo pa prinaša ugled državi.

"Veliko prednost vidim tudi v analizah OECD, primerjalnem zbiranju podatkov in informacij, ki omogoča analizo ne le v primerjavi z državami EU, pač pa precej širše," je dejal Mramor in dodal, da je članstvo v OECD tudi signal poslovnemu svetu, da se država podreja pravilom te organizacije, kar s poslovnega vidika prinaša dodatne priložnosti.

'Sloveniji se bo dvignil rating'

Da gre za dokaz in priznanje Sloveniji, da nam je uspelo izpolniti visoke standarde na področju mednarodnega poslovanja, finančnih transakcij, upravljanja podjetij, izboljšave na področju delovanja javne uprave idr., pa ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Izrazili so veliko zadovoljstvo, da smo prejeli uradno povabilo v organizacijo, v kateri so združene gospodarsko najrazvitejše države sveta, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovnega proizvoda.

Gospodarska zbornica sicer opozarja, da Slovenijo čaka še dokončanje nove zakonske regulative glede upravljanja z naložbami, ki je zdaj med vladnimi strukturami še preveč nepregledno. S članstvom v tem elitnem klubu se bo Sloveniji pomembno dvignil tudi mednarodni ekonomski rating, poudarjajo.

Poleg Slovenije še Estonija in Izrael

Slovenija, Estonija in Izrael so bile k pogajanjem za članstvo v OECD povabljene leta 2007, skupaj s Čilom in Rusijo. Čile je v začetku leta že postal član organizacije, medtem ko pogovori z Rusijo še tečejo. OECD sicer želi okrepiti sodelovanju tudi z ostalimi hitro rastočimi gospodarstvi, kot so Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južnoafriška republika.

OECD bo tri nove članice sprejel na slovesnosti ob ministrskem zasedanju sveta organizacije 27. maja v Parizu, ki ga bo vodil italijanski premier Silvio Berlusconi.

OECD je bil ustanovljen leta 1961. Sprva je štel 20 članic, pozneje pa se je organizaciji priključilo 11 držav; konec maja bo OECD po novem štel 34 članic.

Države članice OECD so: Avstrija, Belgija, Kanada, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Islandija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA (vse omenjene so članice OECD od leta 1961), Italija (1962), Japonska (1964), Finska (1969), Avstralija (1971), Nova Zelandija (1973), Mehika (1994), Češka (1995), Madžarska (1996), Koreja (1996), Poljska (1996), Slovaška (2000) in Čile (2010).