Brezposelnost v Sloveniji in v Evropi
Slovenskemu gospodarstvu sicer ne kaže slabo glede na ostale članice EU, še posebej če jo primerjamo z ostalimi "mlajšimi" članicami. Bruseljski tednik o evropskih zadevah European Voice meni, da nas je bolj smiselno primerjati z državami kot so Avstrija in Nemčija in ne z novinkami kot sta Slovaška ali Estonija. Toda naša država ostaja v primerjavi z ostalimi državami Evrope nekonkurenčna, zato jo v gospodarstvu čakajo še številne in velike spremembe.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata smo imeli v Sloveniji januarja 5,8 odstotno brezposelnost, ki je glede lani nižja za 0,4 odstotka. Stopnja brezposelnosti je januarja tako v EU kot v evroobmočju znašala 8,8 odstotka, pri čemer je v primerjavi z lanskim letom v evroobmočju ostala nespremenjena, na območju celotne unije pa se je znižala za 0,1 odstotka.
Tako je bilo januarja v evroobmočju nezaposlenih 12,7 milijona ljudi, v EU pa 19 milijonov. Najnižjo brezposelnost imajo po januarskih podatkih - malo več kot 4 odstotke - na Irskem, v Luksemburgu, Avstriji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Največ brezposelnih pa imajo na Poljskem, kjer znaša delež nezaposlenih kar 18,2 odstotka. Brezposelnost se je najbolj povečala na Cipru in v Luksemburgu, najbolj zmanjšala pa v "mladih" članicah EU Litvi in Estoniji.
Delavci vse manj plačani
Evropska federacija delodajalcev (fedEE) je objavila študijo "Plače v Evropi 2005", v kateri ugotavlja, da so razlike med plačami v Evropi vse manjše. Bogate države se prilagajajo globalni konkurenčnosti in si prizadevajo zmanjšati stroške dela, najrevnejši Evropejci pa vse več zaslužijo zaradi gospodarske rasti in vhodnih naložb. Plače se izenačujejo tudi zaradi vse večje povezanosti med trgi delovne sile in naraščajoče mobilnosti državljanov EU, pa tudi zaradi šibkejšega vpliva sindikatov na trg dela.
Manjšanje razlik so avtorji študije ponazorili s primerjavo med Dansko in Romunijo: V letu 2001 je danski delavec zaslužil kar 39-krat več kot romunski, februarja letos pa "samo" 22-krat več. Do zmanjševanja razlike je prišlo predvsem zato, ker se je urna postavka v teh štirih letih na Danskem povečala le za 18 odstotkov, v Romuniji pa za kar 115 odstotkov. Danci imajo v Evropi in tudi v EU najvišje plače, druga članica z najvišjimi plačami v EU pa je Luksemburg, ki pa je v evropski lestvici šele na 6. mestu. Slovenija je med novinkami EU po višini plač na drugem mestu (takoj za Ciprom), skupno pa je v evropski lestvici na 27. mestu.
Za enako plačo delajo več
Druga plat zmanjševanja razlik med plačami in vse manjšega vpliva sindikatov na trgu dela pa je veliko bolj senčna kot so naveden številke omenjene študije. V številnih državah podaljšujejo dovoljeni delovni čas, napovedujejo pa tudi druge novosti, ki vzbujajo strah tudi pri zaposlenih v Sloveniji.
V Nemčiji v zadnjem času delavci v zameno za ohranitev delovnega mesta pristajajo celo na to, da za isti denar delajo dalj časa, poroča časnik Večer. Pri nas napovedane spremembe delovne zakonodaje so bolj pisane na kožo delodajalcem. Ogrožena so delovna mesta, ki se ukvarjajo z izvozno uvoznimi dejavnostmi in špedicijo, po najbolj črnem scenariju pa naj bi v tekstilni, usnjarski, lesni in papirni panogi ostalo brez dela na tisoče ljudi. Produktivnost slovenskega gospodarstva naj bi za evropskim zaostajala kar 18 let.
Ekonomisti težave na trgu pripisujejo pomanjkljivemu prestrukturiranju v minulem desetletju. Kljub temu lpa se Slovenija še zmeraj lahko odloči za tehnološki razvoj in ustvarjanje izdelkov z velikim vložkom človeškega dela in znanja, kar bi lahko pomenilo dobro alternativo prestrukturiranju.
Kako lahko ohranimo konkurenčnost?
V bruseljskem tedniku o evropskih zadevah European Voice so se razpisali o ukrepih, ki jih slovenska država nujno potrebuje, da bi ohranila konkurenčnost med članicami EU. Slovensko gospodarstvo je po osamosvojitvi uspelo zaradi sprejemanja postopnih korakov, toda če hoče Slovenija postati konkurenčna z ostalimi državami EU, mora postati bolj radikalna.
Ostale članice EU so se namreč v nasprotju s Slovenijo odločile za temeljite reforme. Toda ker je Slovenija majhna država, bi zmogla spremembe lažje upravljati. Časnik navaja, da je bila lanska izvolitev desnosredisnke vlade znak nemira javnosti, nova vlada pa v ravnanju še okleva, ker se boji izbrati napačno pot.
Javna služba in sistem socialne varnosti naj bi bila v Sloveniji sicer dobro urejena, zaradi česar njuno spreminjanje najbrž ne bo želo priljubljenosti med državljani , a naj bi bilo še kako potrebno. Fiksni stroški pojedo namreč od 80 do 90 odstotkov proračuna, zato nam kljub zelo visoki davčni obremenitvi ostane premalo sredstev za vlaganje. Tednik ocenjuje, da bi morala nova vlada ukrepati hitro in samozavestno, da bi lahko požela sadove reform pred naslednjimi volitvami.
