"Zaostanki so ponekod zelo drastični. V industriji računalnikov zaostaja Slovenija za šestkrat, v telekomunikacijah pa kar za sedemkrat," je rezultate analize konkurenčnosti po 12 industrijah predelovalne dejavnosti povzela Petrinova. Da bi se razmere izboljšale, si bo ministrstvo še naprej prizadevalo razvijati inovacijsko okolje, krepiti ključne konkurenčne sposobnosti podjetij ter spodbujati tehnološki razvoj.
Zakon o pomoči podjetjem v težavah
Podjetjem v težavah namerava ministrstvo v prihodnje pomagati tudi z zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Predlog zakona je gospodarsko ministrstvo že poslalo v usklajevanje drugim pristojnim ministrstvom. "Upamo, da bomo s temi predlogi uspeli in da bi do konca leta že lahko imeli zakonsko podlago za pomoč podjetjem v težavah," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janez Trček. Po njegovih besedah predlog zakona določa namen, instrumente, merila in postopke za reševanje ter način pridobivanja sredstev iz državnega proračuna za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.
Po predlaganem zakonu bo država dodeljevala pomoč le podjetjem v težavah, ki so to tudi po definiciji EU. Ta določa, da je gospodarska družba v težavah, ko ni zmožna z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov, ustaviti negativna gibanja poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozili obstoj gospodarske družbe.
Zaostajanje na različnih gospodarskih področjih
Slovenija precej zaostaja na področju izobraževanja odraslih, prav tako med odraslimi obstaja visoka tehnološka nepismenost, več pozornosti pa bo potrebno v prihodnje posvetiti tudi učinkoviti uporabi novih tehnologij za zviševanje konkurenčnosti, je poudarila Petrinova. Glede na 20 vzvodov gospodarske rasti pa Slovenija, ki se je v letošnjem svetovnem letopisu konkurenčnosti uvrstila na 38. mesto, najbolj zaostaja prav na področjih, ki so ključna za krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij, in sicer pri razvoju industrijskih grozdov, fleksibilnosti trga dela, inovativnosti, kakovosti lokalnih dobaviteljev, pa tudi pri transferu tehnologij. Zaostanki na teh področjih se posledično odražajo na zaostajanju človeških virov na področju sposobnosti ustvarjanja, prenosa in uporabe novih znanj, tehnološkem razvoju in izvozni konkurenčnosti, je poudarila Petrinova.
Metoda 20 ključev
Petrinova je ob tem še na kratko predstavila projekt spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav po metodi 20 ključev, ki smo ga v Sloveniji začeli uvajati leta 1999. Kot je poudarila, so podjetja, ki so bila vključena vanj, poleg večje produktivnosti zabeležila tudi znatno povečanje kakovosti (80-odstotno zmanjšanje napak), znatno zmanjšanje zalog nedokončane proizvodnje (do 50 odstotkov), skrajšan čas izdelave, povečano stroškovno učinkovitost, izboljšano varnost, izboljšanje storitev za kupce in povečan tržni delež ter izboljšano kakovost delovnih mest. Metodi 20 ključev bo sicer posvečena mednarodna konferenca, ki bo od 9. do 11. oktobra potekala v Ljubljani, udeležil pa se je bo tudi Iwao Kobayashi, direktor East Japan PPORF (Practical Programme of Revolution in Factories and Other Organisations) Development Institute, ki je metodo razvil.
