Slovenija z gospodarsko rastjo v tretjem četrtletju že na predkrizni ravni

K rasti BDP so tako kot v drugem četrtletju največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije, zaradi višje stopnje rasti in poslabšanih pogojev menjave pa je zunanja trgovina negativno prispevala k BDP, je danes na novinarski konferenci povedala Romana Korenič iz statističnega urada.

Končna potrošnja je bila višja za 7,1 odstotka, pri tem se je končna potrošnja gospodinjstev povečala za 9,3 odstotka in države za 1,6 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali pri vseh vrstah blaga in storitev, razen pri avtomobilih. "V okviru zasebne potrošnje ugotavljamo, da se izrazito povečujejo vse vrste izdatkov gospodinjstev, razen nakup avtomobilov in motorjev," je dodala Koreničeva.

Bruto investicije so bile višje za 27,8 odstotka, pri tem bruto investicije v osnovna sredstva za 9,6 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 22,8 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke.

BDP že presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019

Vpliv salda menjave s tujino na BDP je bil tudi v tretjem četrtletju, tako kot v drugem, negativen. Povečala sta se izvoz in uvoz tako blaga kot storitev, pri čemer je bila rast storitev precej višja kot rast blaga. Po desezoniranih podatkih je bil BDP za 4,8 odstotka višji kot v lanskem tretjem četrtletju in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos.

S petodstotno medletno rastjo v tretjem letošnjem četrtletju je BDP že presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019, so ob tem zapisali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Se pa v zadnjem trimesečju rast umirja, kar je posledica zaostrovanja epidemičnih razmer in omejitev na strani ponudbe, so zapisali v komentarju podatkov.

Banka Slovenije je izpostavila, da gospodarske razmere v evrskem območju in tudi v Sloveniji ob koncu leta kljub velikim oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic koronavirusa ostajajo ugodne. Gospodarska aktivnost v Sloveniji je v tretjem četrtletju ob nadaljnji rasti zasebne potrošnje že presegla predkrizne ravni, so poudarili.

Tudi v območju z evrom je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju praktično dosegla predkrizno raven, zaostajala je le še za 0,5 odstotka. Rast naj bi bila po pojasnilih Banke Slovenije nekoliko nižja v letošnjem zadnjem četrtletju, zlasti ob morebitni obsežnejši zaostritvi ukrepov za zajezitev ponovnega širjenja virusa.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek zasluge za gospodarsko rast v prvi vrsti pripisuje podjetjem, "ki delajo dobro, in to kljub izjemno zahtevnim razmeram in v nepredvidljivih časih". "Trend rasti znova dokazuje tudi, da partnerstvo med vlado in gospodarstvom, katerega generator je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, daje dobre rezultate in da imajo od tega nekaj vsi državljani - kar se med drugim kaže tudi v boljšem razpoloženju potrošnikov," je komentiral Počivalšek.

"Konkretni ukrepi, ki smo jih sprejemali v najtežjih obdobjih pandemije, so ustrezno podprli gospodarstvo, da se to lahko razvija naprej," je minister izpostavil vladni prispevek pri naslavljanju posledic epidemije covida-19. Sporočil je, da bo vlada še naprej dober partner gospodarstvu in mu bo nudila polno podporo.

So pa nad rastjo razočarani v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Pričakovali so ugodnejša gibanja zaradi rasti domače potrošnje. Ta bi po njihovi oceni morala nadomestiti upočasnjevanje pri gibanju izvoza blaga. Sezonsko prilagojena rast naj bi bila v tretjem četrtletju glede na drugega le 1,3-odstotna, kar je pol manj od naše ocene (2,6 odstotka) in tudi manj kot je znašala rast v EU (2,1 odstotka), je v komentarju zapisal glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.

Kljub razočaranju pa so v zbornici ohranili oceno o 6,3-odstotni rasti BDP v celotnem letu. V zadnjem četrtletju pričakujejo okoli dvoodstotno medletno rast BDP in 1,3-odstotno na četrtletni ravni.