Slovenija v letu 2024 zabeležila 1,6-odstotno rast BDP

Gospodinjstva so lani potrošnjo povečala za 1,6 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.

Prav tako sta se povečala uvoz in izvoz in zunanjetrgovinski presežek je pozitivno vplival na skupno rast BDP. Ob tem je bila rast uvoza s 3,9 odstotka višja od rasti izvoza, ki je bila 3,2-odstotna. Zato je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti negativen in je znašal 0,4 odstotne točke, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Martin Bajželj s statističnega urada.

Negativno je na rast BDP vplivalo tudi zmanjšanje bruto investicij za 2,4 odstotka.

Rast zaposlenosti se je skozi celotno leto 2024 umirjala in v zadnjem četrtletju je bilo opaziti rahel upad, ki pa je bil po Bajžljevih besedah minimalen, to je 0,3-odstoten.

Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta. V letu 2023 se je BDP na podlagi letnih podatkovnih virov realno povečal za 2,1 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni povečal za 1,5 odstotka. Domača potrošnja je v tej primerjavi zabeležila 0,1-odstotno rast. Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot v zadnjem četrtletju leto prej, skromnejša pa je bila rast uvoza, namreč 2,3-odstotna.

Končna potrošnja je v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 2,4 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev se je konec lanskega leta povečala za 1,2 odstotka. Pri tem so izstopali izdatki za storitve z 2,1-odstotno letno stopnjo rasti, h kateri so prispevali predvsem višji izdatki potrošnikov za gostinske storitve in počitniške pakete.

Banka Slovenije: Lanska upočasnitev rasti prehodna, dvig BDP najnižji po 2020

Rast gospodarske aktivnosti se je lani upočasnila in bila najnižja po letu 2020, danes objavljeno prvo oceno gibanja BDP v 2024 komentirajo v Banki Slovenije. Upočasnitev je bila prehodna, saj v Banki Slovenije ostajajo pri napovedi, da se bo rast letos spet okrepila nad dva odstotka.

Pri tem v Banki Slovenije pričakujejo, da bo okrevanje rasti z vidika njenih dejavnikov široko utemeljeno. Dobre razmere na trgu dela bodo ob nadaljnji nominalni rasti plač in inflaciji, ki naj bi bila skladna z dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke, še naprej spodbujale rast zasebne potrošnje in vplivale na izboljšanje zaupanja pri gospodinjstvih. Domače povpraševanje bodo krepile še državna potrošnja in po pričakovanjih centralne banke spet tudi investicije. Razlog za to naj bi bili izdatki, povezani s popoplavno obnovo, in koriščenje sredstev EU.

Makroekonomske obete za Slovenijo in celotno evrsko območje sicer spremljajo precejšnja zunanjetrgovinska in geopolitična tveganja, so ob tem še opozorili v Banki Slovenije.

Umar: Upočasnitev gospodarske rasti pričakovana

Upočasnitev gospodarske rasti z 2,1 odstotka v letu 2023 na 1,6 odstotka v letu 2024 je bila za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovana. Investicije so sicer zaostale za pričakovanji, so pa bila precej bolj spodbudna od pričakovanih izvozna gibanja, medtem ko je bila potrošnja povsem skladna z napovedmi urada.

O pričakovanjih za letošnje leto in tveganjih je v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš povedala, da gospodarski obeti v mednarodnem okolju v tem trenutku kažejo na rahlo izboljšanje oziroma višjo rast tujega povpraševanja kot lani. Se pa močno povečuje negotovost, povezana s posledicami že sprejetih in nadaljnjih protekcionističnih ukrepov ZDA ter povračilnimi ukrepi prizadetih držav, je dodala. Pomladansko napoved gospodarskih gibanj bo Umar predstavil v prihodnjih tednih.