Centralni tečaj se giblje blizu njegove vrednosti, ki jo je Slovenija 28. junija lani oblikovala pri 239,64 tolarja za evro, centralna banka pa je od tedaj na odprtem denarnem trgu posredovala le enkrat. "Banka Slovenije ocenjuje prvo leto bivanja v tečajnem mehanizmu ERM II kot uspešno. Gospodarska rast, razmere na posameznih trgih in ohranjena makroekonomska ravnovesja potrjujejo, da je predhodna prilagoditev poslovanja pogojem, ki jih v evropskem prostoru s svojo denarno politiko oblikuje Evropska centralna banka, potekala vzdržno," je ocenil viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.
Država je v prizadevanjih za približevanje maastrichtskim kriterijem, katerih izpolnjevanje je pogoj za prevzem evra, za zdaj uspešna. Javni dolg je lani po podatkih Banke Slovenije znašal 29,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) (dovoljena meja je 60 odstotkov BDP), proračunski primanjkljaj je lani znašal 1,9 odstotka BDP (dovoljena meja je tri odstotke BDP), obrestna mera pa je aprila znašala 4,3 odstotka (dovoljena meja se je gibala malenkost nad šestimi odstotki).
Največ dela ima na področju zniževanja inflacije. Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je po podatkih državnega statističnega urada maja znašala 3,2 odstotka, medtem ko je maastrichtsko inflacijsko merilo maja znašalo 2,3 odstotka. Vendar pa v Sloveniji in tudi v tujini prevladuje prepričanje, da bo Slovenija v referenčnem enoletnem obdobju izpolnila inflacijski kriterij.