Gospodarstvo

Slovenija poslabšala transparentnost proračunskega procesa

Ljubljana, 29. 05. 2024 07.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenija se je lani po transparentnosti proračunskega procesa, ki upošteva transparentnost, možnost sodelovanja javnosti in nadzor, uvrstila na 27. mesto med 125 državami. Ocene so se v primerjavi z letom 2021 poslabšale v vseh treh kategorijah, kaže raziskava Open Budget Survey nevladne organizacije International Budget Partnership.

Slovenija je v kategoriji transparentnost proračuna lani dosegla 64 od 100 točk, leta 2021 pa 66 točk. V primerjavi z državami v širši regiji so se lani boljše odrezale Nemčija in Italija (76 točk) ter Hrvaška (67 točk), slabše pa Srbija (51 točk) in Madžarska (22 točk). Globalno povprečje je doseglo 45 točk, povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa 67 točk, so sporočili iz organizacije Transparency International Slovenia, ki je koordinirala raziskavo za Slovenijo.

Ta kategorija meri dostop javnosti do informacij o tem, kako oblasti pridobivajo in porabljajo javna sredstva. Ocena 61 točk ali več pomeni, da država bolj verjetno objavlja dovolj gradiva za utemeljeno javno razpravo o proračunu, so pojasnili.

Proračun
Proračun FOTO: Dreamstime

Priporočila, ki so jih dali za Slovenijo, so, da bi morala pravočasno objaviti preliminarni proračunski izkaz in izboljšati celovitost državljanskega proračuna z vključitvijo nekaterih informacij ter da bi moral biti postopek priprave proračuna bolj vključujoč, so zapisali v nevladni organizaciji.

Država se je najbolje odrezala na področju zunanjega nadzora izvajanja proračuna, kjer je dosegla 78 od 100 točk. Za zakonodajni nadzor je prejela 75 točk, za revizijskega 83 točk, kar po navedbah Transparency International Slovenia nakazuje na kakovostno delo DZ in računskega sodišča. Oceni sta se v primerjavi z letom 2021, ko sta dosegli 81 oz. 89 točk, znižali. V Sloveniji na tem področju deluje tudi fiskalni svet, a kazalniki neodvisnih fiskalnih organov v raziskavi niso zajeti. Globalno povprečje je pri zakonodajnem oz. revizijskem nadzoru sicer doseglo 45 oz. 62 točk.

Najslabše se je država odrezala na področju sodelovanja javnosti v procesu priprave proračunskih dokumentov. V primerjavi s prejšnjo raziskavo je izgubila dve točki in lani prejela devet od 100 točk. Globalno povprečje je doseglo 15 točk, povprečje OECD 24 točk. Nemčija in Hrvaška sta denimo dosegli 17 točk, Italija 15 točk. V nevladni organizaciji so za izboljšanje stanja oblikovali nekaj predlogov ministrstvu za finance, DZ in računskemu sodišču.

'Slovenija je dosegla nekoliko slabši rezultat ob skromnem globalnem porastu'

Raziskava temelji na vprašalniku, ki ga je v vsaki državi izpolnil neodvisni proračunski opazovalec, za Slovenijo Transparency International Slovenia, društvo Integriteta. Kot je ob tem povedala generalna sekretarka Transparency International Slovenia Maruša Babnik, je Slovenija v kategoriji transparentnost proračuna lani zabeležila najslabšo uvrstitev do sedaj, saj je s 74 točk v letu 2012 padla na 64 točk v letu 2023. "Slovenija je dosegla nekoliko slabši rezultat ob skromnem globalnem porastu," je dodala.

Kot so še zapisali v Transparency International Slovenia, se je lani zaskrbljujoče zmanjšala dostopnost javnosti do državljanskih proračunov. "Prvič po letu 2017 je manjše število vlad dalo javnosti na voljo medletna poročila o izvrševanju proračuna," so zapisali in navedli še, da je raziskava razkrila tudi, da se je zakonodajni nadzor po vsem svetu po pandemiji covida-19 še naprej zmanjševal.

"Več držav pa dokazuje, da je napredek mogoč, če obstaja politična volja. Vlade lahko povrnejo zaupanje javnosti v svojo zmožnost izpolnjevanja obveznosti, če proračunski postopek odprejo za smiselno sodelovanje. Upamo, da bo še več držav pogumno odprlo svoj proračunski postopek, omogočilo sodelovanje javnosti v večjem obsegu in tako zagotovilo, da dragocena javna sredstva dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo," pa je dejal vodja raziskave David Robins.

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

proofreader
02. 06. 2024 15.19
+1
Pod Golobom gre vse navzdol. Mnogi so ga že spregledali.
Sixten Malmerfelt
29. 05. 2024 21.19
+2
krivi so računalniki od Duhove!
flojdi
29. 05. 2024 15.12
+4
.za tole razumet pa rabim telebanski prevod
Grma53
29. 05. 2024 15.04
+7
Tonemo, tonemo na vsej črti. In kakor na Titaniku, bodo nekateri plesali do našega konca.
vednokontra
29. 05. 2024 12.59
+7
Dobrodošli v Butalah.
ActiveR
29. 05. 2024 12.31
+8
Transparentnost se je poslabšale v vseh kategorijah, korupcija se je masovno razbohotila na vse ravneh naše države. Če smo Janši očitali papirnate maske in testerje, je pri Golobovi vladi finančno ropanje države ekstremno podivjalo do nepredstavljive ravni, govori se o stotinah milijonov, celo milijardah! RECITE NE LEVIM POLITIČNIM STRANKAM, sicer bomo končali kot je Venezuela, obubožani kot cerkvena miš!
LuxVeritas
29. 05. 2024 11.24
+9
to je cist normalno pod to fasisticno vlado katero podpirajo se fasisticni mediji.
btbslo
29. 05. 2024 11.05
+7
Itak, kaj pa ste drugega pričakovali ...
Julijann
29. 05. 2024 09.18
+10
Oh, to so se pa zlagali. Vlada je vendar tako kristalno transparentna. Državljani vemo za vsak porabljen cent kam gre. Ministrstva nas lepo sproti obveščajo in kažejo račune, na svojih službenih poteh se obnaša vlada zelo racionalno, poiščejo si najboljši hotel in najprestižnejšo restavracijo, ker se zavedajo da gre za proračunski denar. Ena sama poštenost jih je. Sicer so proračun zelo povečali, kam je šel denar pa nam menda ni treba vedeti.
Razumnež
29. 05. 2024 09.17
+9
Nika javi se :)))