Statistični urad je objavil prvo oceno o rasti BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prejšnjim čertletjem. BDP se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek.
Gospodarska rast se je tako po obdobju približno dvoodstotnega povečevanja BDP, ki je trajalo od drugega četrtletja lani, zmanjšala za približno polovico. V prvih šestih mesecih letos je bil BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,6 odstotka.
V letošnjem prvem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim trimesečjem lani realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovne dni okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 2,1 odstotka.
V prvem trimesečju se je gospodarstvo na letni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih okrepilo za 2,1 odstotka, v drugem pa so podatki slabši, saj se je gospodarsko okrevanje v najpomembnejših slovenskih trgovinskih partnericah občutno umirilo.
Nemško gospodarstvo je tako v drugem letošnjem trimesečju na četrtletni ravni zabeležilo le 0,1-odstotno rast, na letni ravni pa se je bruto domači proizvod (BDP) zvišal za 2,8 odstotka. Oboje je bistveno manj kot v prvem trimesečju.
Francosko gospodarstvo je medtem v drugem trimesečju na četrtletni ravni stagniralo, na letni ravni pa je bila rast 1,6-odstotna. Tudi v drugih pomembnejših trgovinskih partnericah gospodarske razmere niso bile posebej rožnate.
Kot je minuli teden povedal finančni minister Franc Križanič, se bodo v drugem četrtletju že pokazali učinki manjšega zunanjega povpraševanja. Prav izvozno povpraševanje je namreč že nekaj četrtletij glavno gonilo sicer sorazmerno šibkega okrevanja slovenskega gospodarstva.
Domače povpraševanje ostaja šibko, še posebej pa gospodarsko rast zavira dobesedni prosti pad slovenskega gradbeništva, ki se še kar nadaljuje. Letna rast BDP bi bila v prvem trimesečju brez učinkov padanja gradbene dejavnosti okoli triodstotna.
Umar: Gospodarsko aktivnost spodbuja izvoz, zavira gradbeništvo
Na Urada za makroekonomske analize (Umar) so v komentarju statističnih podatkov zapisali, da je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju skromno narasla. Še naprej pa jo je spodbujal izvoz, zaviralo pa gradbeništvo. Domača potrošnja pa še ni kazala znakov okrevanja.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, je povedal, da "gospodarsko aktivnost še naprej spodbuja tuje povpraševanje, domača potrošnja pa v pogojih ohranjanja zaostrenih razmer na trgu dela in poglabljanja krize v gradbeništvu ne kaže znakov okrevanja". Prav tako še ni prišlo do izboljšanja dostopa do virov financiranja, še pravijo na Umar.
Izvoz je bil v drugem četrtletju za 8,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, upočasnila se je tudi četrtletna rast, kar so nakazovali že kratkoročni kazalniki mednarodne menjave in upočasnjena gospodarska rast v EU.
"Slovenski blagovni izvoz je ob nastopu gospodarske krize beležil enega največjih padcev v EU, od druge polovice leta 2009 je relativno hitro okreval, v drugem četrtletju letos pa se je spodbuda iz mednarodnega okolja umirila,“ je še poudaril Vasle.
Domača potrošnja, ki je bila v prvem četrtletju za 1,2 odstotka višja kot v tem obdobju lani, je v drugem četrtletju za 2,1 odstotka zaostala za ravnjo enakega lanskega obdobja.
Kriza v gradbeništvu se je glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del v večjih podjetjih v tem obdobju poglobila v vseh segmentih dejavnosti, medletno nižje pa so bile tudi investicije v stroje in opremo.
Avgusta je inflacija znašala 0,3 odstotka
Inflacija tudi v poletnih mesecih ostaja umirjena – po podatkih statističnega urada je avgusta znašala 0,3 odstotka. Mesečna nihanja zaznamujejo predvsem običajna sezonska gibanja. Medletna inflacija (0,9 odstotka) ostaja precej nižja kot v celotnem evrskem območju. Ob odsotnosti šokov iz mednarodnega okolja jo še naprej zaznamuje skromna rast domače gospodarske aktivnosti.
Inflacija v območju evra je avgusta znašala 2,5 odstotka.
Križanič: Umirjanje rasti je posledica padca investicijske porabe in krize v gradbeništvu
Minister za finance Franc Križanič pa je v komentarju na gospodarsko rast dejal, da se postopna gospodarska rast nadaljuje, vendar je rezultat glede na lansko zadnje četrtletje in letošnje prvo nekoliko slabši. Umirjanje gospodarske rasti je po njegovem posledica padca investicijske porabe in "globokega upada dodane vrednosti v gradbeništvu“.
"Ta sektor se še vedno ni konsolidiral na način, da bi izvajal vse tiste dejavnosti, ki omogočajo normalno ustvarjanje dodane vrednosti. 25-odstotni padec pod lansko vrednostjo je precejšen upad, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je že v lanskem letu beležil padec. Menim, da je to posledica neracionalne tekme v tej panogi z zniževanjem cen, ki jih sektor ne prinese,“ je še dejal Križanič.
Glede inflacije pa Križanič pravi, da se je primerjalno gledano avgust 2010 – avgust 2011 znižala za 0,9 odstotkov, "kar pomeni, da imamo inflacijske tokove obvladane“.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.