Slovenija ni enotna pri tem, kako upoštevati podražitve v gradbeništvu

V preteklosti se v pogodbah s fiksnimi cenami nihče ni ukvarjal z vprašanjem morebitnega povišanja cen, ker te težave ni bilo, je dejal član uprave družbe CGP Edo Škufca. Predstavil je podatke o zvišanju cen v zadnjem letu, v katerem so se najbolj podražili plin, nerjavno jeklo, armaturno železo – tudi za 150 odstotkov. Podatki za minula desetletja kažejo, da so cene po rasti tudi padle, in Škufca pričakuje, da bo tudi zdaj tako. "Investitorji bi morali upoštevati, da bo proces tudi obraten in da bodo gradbinci cene morali znižati. Palica ima dva konca, bi morale biti pa zadeve uravnotežene," je dejal Škufca in tako spodbudil, da si breme podražitev investitorji in izvajalci razdelijo.

V Sloveniji ni enotne prakse o tem, kako naj se podražitve pri pogodbah, kjer so določene fiksne cene, upoštevajo. Med možnostmi sta upoštevanje indeksacije – indekse izračunava področna zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) – ali dejanska kalkulacija sprememb cen, pri čemer imajo posebne oddelke za preračune le največji gradbinci.

Dars za upoštevanje rasti cen deloma uporabil formulo mednarodne zveze svetovalnih inženirjev

"Imam občutek, da vsi čakajo, kako se bo odločil Dars, ker je eden največjih investitorjev," je izpostavil član uprave Darsa Boštjan Rigler in povedal, da so imeli v leti 2020 in 2021 valorizacijsko klavzulo vključeno v štiri pogodbe, med njimi za gradnjo predora Karavanke, severnega dela tretje razvojne osi in obnovo predora Golovec.

Za upoštevanje rasti cen so deloma uporabili formulo mednarodne zveze svetovalnih inženirjev FIDIC, se je pa težava izkazala pri vhodnih podatkih, saj bi morali imeti izvajalci natančne podatke že pri oddaji ponudbe. "V Sloveniji ni prakse oddajanja ponudb na ta način," je poudaril Rigler. Drugače je po njegovih besedah v Avstriji, kjer imajo postavljen informacijski sistem za oddajo ponudb, prek katerega se enotno vnašajo posamezne postavke.

Rigler je izjavil, da želi Dars čim manj tveganj prevaliti na izvajalce. Tako je letos pogodbena določila glede cen spremenil. Sprva je upošteval do 75 odstotkov zvišanja indeksa, ki ga izračunava GZS, nato pa določil, da se valorizacija prizna, ko se indeks poveča za več kot dva odstotka. Tako izvajalec prevzame največ dva odstotka povečanja.

Rigler: Bolje je, da se naročniki in izvajalci takoj dogovorijo vsaj deloma, odprta vprašanja pa rešijo kasneje

Po besedah Riglerja so sicer odprta nekatera vprašanja, kot so, od kdaj se podražitev prizna (npr. od oddaje ponudbe ali sklenitve pogodbe), katera morebitna zamuda se upošteva (zamuda pogodbenega roka ali glede na terminski plan) in katera dokazila o spremembi cen upoštevati. "Dars se je hitro zavedal razmer na trgu. Se ne sprenevedamo; vemo, da je treba zadevo nasloviti, imamo pa še nekaj konkretnih vprašanj in dilem," je poudaril in menil, da je bolje, da se naročniki in izvajalci takoj dogovorijo vsaj deloma, odprta vprašanja pa rešijo kasneje.

Rigler je tudi povedal, da Dars ne želi ustavljati investicij, da pa nima neomejenih sredstev. "Če se bodo rasti cen nadaljevale, bomo pred dilemo, ali je smiselno investicije nadaljevati s tem tempom," je dodal. Ocenil je, da so cene dosegle vrh, da pa verjetno velikega znižanja v kratkem času ne bo.

Sapač: Bolj kot sama raven cen je težava njihovo nihanje

Član uprave Pomgrada Boris Sapač je dejal, da je bolj kot sama raven cen težava njihovo nihanje. Glede metode za določitev podražitev je dejal, da je indeksna metoda hitrejša in transparentnejša, ni pa idealna, med drugim je poročanje GZS prostovoljno (v nekaterih državah indekse izračunava statistični uradi, ki jim podjetja morajo poročajo), poleg tega se podražitve v indeksu odrazijo z zamikom.

Za analitično metodo pa morajo izvajalci imeti posebne oddelke za kalkulacijo, kar terja denarni in kadrovski vložek. Sapač je glede tega sicer ocenil, da bi bilo dobro, da bi se "trg prečistil" in bi pri javnem naročanju nastopali primerno sposobni izvajalci. Rigler je menil, da bo verjetno treba uporabiti hibridni sistem in v določenih primerih uporabiti indeksacijo, v določenih pa izračune.

Katja Vončina iz družbe Makro 5 Gradnje je povedala, da je bil odziv na njihovo pobudo sedmim občinam, trem ministrstvom in eni zdravstveni ustanovi, da bi se iz gradbenih pogodb pri javnem naročanju izvzelo določilo fiksnosti cen, pri čemer so predlagali tudi metodologijo dokazovanja povišanja cen, zelo slab. Le en naročnik je namreč spremenil pogodbeno določilo in vključil upoštevanje indeksa cen.

Javni naročniki so se sicer različno reagirali na njihove zahtevke za zvišanje cen – nekateri so zanikali, da bi težava obstajala, nekateri niso niti odgovorili, nekateri težavo razumejo, a nimajo denarja, nekateri pa so pristali na dogovor.

Predstavniki gradbenih podjetjih so kot eno večjih težav izpostavili dejstvo, da v Sloveniji popis del ni standardiziran, kar močno otežuje primerjavo gibanja cen posameznih postavk.