'Slovenija ne bo investirala'

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je danes v Zagrebu s pristojnimi ministri Hrvaške, Srbije, Romunije in Italije ter evropskim komisarjem za energijo Andrisom Piebalgsom podpisal deklaracijo o panevropskem naftovodu od Costanze do Trsta. Kot je poudaril Vizjak, je deklaracija za Slovenijo neobvezujoča, Slovenija pa pri projektu prav tako ne bo sodelovala kot investitor.

Vizjak je povedal, da je ministrska deklaracija o panevropskem naftovodu zgolj načelna izjava, da Slovenija pristopi k projektu, ki diverzificira dostop do energentov, s katerimi se oskrbuje Evropska unija, pomeni pa tudi zanesljivejšo oskrbo Evrope z nafto. "Slovenija je jasno povedala, da ni pripravljena prevzeti nobenih mednarodnih obveznosti v zvezi s tem projektom," je zatrdil minister.

"Na podlagi deklaracije bodo pri projektu sodelovali tisti, ki so zainteresirani za vlaganje. Investitorji bodo vso dokumentacijo predstavili ustreznim organom in zaprosili za stališča, soglasja, mnenja. Če glede projekta ne bo strokovnih zadržkov, potem Slovenija ta projekt v luči skupne energetske politike podpira," je zatrdil Vizjak.

"Ta projekt je dober primer tesnega sodelovanja med članicami energetske skupnosti," je ob tem poudaril Piebalgs. Deklaracija je izraz politične volje vseh podpisnikov, vendar le prvi korak k uresničitvi panevropskega naftovoda, je povedal hrvaški minister za gospodarstvo Branko Vukelič. Dodal je, da so odprte vse projektne različice, tudi podmorski naftovod, če Slovenija ne bo imela interesa, da gre naftovod čez njeno ozemlje bodisi zaradi občutljivosti kraškega območja bodisi zaradi morebitne manjše finančne koristi, ki lahko izhaja iz tega, da bi naj bil najkrajši del naftovoda v Sloveniji.

Vizjak je zagotovil, da bo pri projektu posebna skrb namenjena analizi vplivov naftovoda na okolje. Skladno s slovensko zakonodajo bodo za naftovod pripravili državni lokacijski načrt in v okviru priprav bo zanj treba izdelati celostno presojo vplivov na okolje. "Analizirali bomo vse učinki naftovoda na okolje, tako v času izgradnje kot obratovanja in vzdrževanja. Če se bodo morebitna tveganja izkazala kot nesprejemljiva, potem dovoljenje verjetno ne bo izdano in projekta ne bo," je dejal Vizjak.

Hrvaški premier Ivo Sanader, ki je spremljal podpisovanje deklaracije, je izjavil, da Hrvaška ni imela nobenih pomislekov glede panevropskega naftovoda, ki se bo pretegnil na 600 kilometrov njenega ozemlja. Dodal je, da prvi izračuni kažejo, da bo cena celotnega naftovoda med dvema in 3,5 milijarde dolarjev, kar je odvisno od zmogljivosti naftovoda. Hrvaška po njegovih besedah pričakuje med 1,3 in 2,5 milijarde dolarjev neposrednega zaslužka. Sanader je še dejal, da na Hrvaškem še niso odločili, ali bodo uporabljali obstoječe zmogljivosti nekdanjega jugoslovanskega naftovoda ali bodo postavili nove cevi.

Deklaracija ne vsebuje pravno obvezujočih elementov

Ministrsko deklaracijo je pripravila Evropska komisija z željo po nadaljnjem usklajevanju z državami, prek katerih naj bi potekal naftovod. Dokument ne vsebuje pravno obvezujočih elementov, kot jih je vseboval prvotni predlog memoranduma o podpori projektov - podpis tega je Slovenija vseskozi zavračala - in nima neposrednega vpliva na postopke in odločitve v zvezi z oceno vplivov na okolje in postopki umeščanja v prostor, vključno s predpostopki za naftovode, ki so predvideni po strategiji prostorskega razvoja Slovenije.

Države podpisnice deklaracije o panevropskem naftovodu so danes v Zagrebu podpisale tudi posebno deklaracijo v podporo Sloveniji pri kandidaturi za plinski forum. Tega naj bi Slovenija organizirala še letos, gre pa za pomembno regijsko institucijo, ki se ukvarja s plinskimi vprašanji, je še pojasnil Vizjak.

ZEG proti postavitvi trase naftovoda prek Slovenije

Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je po današnjem podpisu deklaracije o panevropskem naftovodu od Constanze do Trsta v Zagrebu na slovensko vlado naslovila javno pobudo, v kateri so zapisali, da nasprotujejo nameravani postavitvi trase mednarodnega naftovoda preko območja slovenskega Krasa. Hrvaška, Slovenija in Italija potrebujejo presojo o čezmejnih vplivih na okolje pri gradnji naftovoda, so prepričani v ZEG.

V ZEG menijo, da brez predhodnih študij vplivov na okolje na slovenskem Krasu minister za gospodarstvo Vizjak ne bi smel podpisati deklaracije. Sloveniji se obeta podobna zgodba kot pri Italijanih, ki so Slovenijo že dokončno izigrali pri obeh plinskih terminalih, še dodajajo v nevladni okoljski organizaciji.