Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD ohranila 37. mesto

Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja je povedal, da so naše prednosti izvozna usmerjenost, cenovna konkurenčnost in izobraževanje, slabosti pa mednarodne investicije, področje fiskalne politike in trg dela. Slovenija je v enem letu izboljšala uvrstitev na treh področjih, ki jih ocenjuje švicarski inštitut IMD, poslabšala pa na enem.

Na področju gospodarske učinkovitosti je država uvrstitev poslabšala za štiri mesta in zdrsnila na 33. mesto. Pri poslovni učinkovitosti je napredovala za sedem mest na 40. mesto, na področju infrastrukture za eno na 27. mesto, na področju vladne učinkovitosti pa za tri na 39. mesto. "Skupna uvrstitev Slovenije je solidna," je komentirala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

"Na področju gospodarske uspešnosti je Slovenija sicer padla, a je v zadnjih letih močno napredovala," je pojasnila. Izboljšala se je na področju mednarodne investicije zaradi več vhodnih investicij, zaposlenosti zaradi manjše stopnje brezposelnosti, poslabšala pa na področju domačega gospodarstva, in sicer zaradi umiritve rasti.

V produktivnosti za evropskim povprečjem zaostajamo za 20 odstotkov

Stanovnik je opozoril, da so se investicije povečale, a primerjalno premalo. "Te so ključne za izboljšanje produktivnosti, ki v Sloveniji za evropskim povprečjem še vedno zaostaja za 20 odstotkov," je izpostavil.

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija izboljšala oceno zaradi napredka v javnih financah in na področju poslovne zakonodaje. Medtem ji je šlo slabše na področju fiskalne politike in družbenega okvira. Stanje na področju institucionalni okvir je stagniralo, je povzela Uršičeva.

Rastemo na področju poslovne učinkovitosti

Na področju poslovna učinkovitost je Slovenija uvrstitev izboljšala za sedem mest. To je se zgodilo zaradi boljšega stanja na področjih produktivnost, finance, menedžerske prakse ter odnosi in vrednote, kjer je zabeležila največji skok. Stanje na področju trga dela se je medtem poslabšalo. "Verjetno je to odraz spremembe zakona o minimalni plači, za katero so delodajalci ocenili, da učinki ne bodo dosegli namena," je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.

Slovenija je na tem področju v zadnjih petih letih napredovala za 18 mest, je izpostavila. "Če se bo ta trend nadaljeval, bodo vidiki, ki so nam pred leti povzročali težave, lahko postali naše konkurenčne prednosti," je ocenila.

V oceni se odraža tudi nerešeno vprašanje drugega tira

Na področju infrastrukture smo napredovali zaradi boljše ocene tehnološke infrastrukture in izobraževanja, smo pa izgubili na področju osnovne infrastrukture. To po njenih besedah verjetno odraža nerešeno vprašanje drugega tira in nekaterih drugih, s tem povezanih projektov.

"Ocena konkurenčne privlačnosti Slovenije tako temelji na usposobljeni delovni sili, visoki izobrazbeni ravni in zanesljivem delovanju infrastrukture," je povzela Drnovškova. Stanovnik pa je med izzivi za izboljšanje stanja naštel še modernizacijo državne uprave, bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev in preprečevanje bega možganov ter posodobitev železniškega in letalskega prometa.