Na štiridnevnem strokovno-izobraževalnem kulinaričnem dogodku Gourmet Cup 2018, ki ga plemenitijo številna svetovna gastronomska zveneča imena, so danes pod vodstvom mojstrice visoke kulinarike Ane Roš strnili glave domači in tuji gosti ter spregovorili o svojih izkušnjah, uspehih in tem, kako gledajo na današnjo kulinariko oziroma, kakšen je njihov recept za dolgoročni uspeh.
Ana Roš je izpostavila prednosti, ki jih imamo Slovenci in ki se jih moramo naučiti bolje izkoristiti – to je naša tradicionalna povezanost z naravo in znanje o sezonskih rastlinah, zeliščih. "O tem zdaj govorijo vsi, ves svet – vrnitev k naravi. Mi pa to že imamo," je poudarila. Drugačen si lahko le, če znaš sporočilo prenesti naprej. Torej hrana ni le nekaj, kar pristane na krožniku, ampak za njo stoji zgodba, ki naj jo začne pripovedovati že lokalni pridelovalec. "Treba je potrkati na vrata kmeta ali ribiča in izvedeti več o njih in njihovih pridelkih. Torej, kdo in kaj stoji za proizvodi, kakšno je življenje lokalnih pridelovalcev," pravi Roševa, ki meni, da si poseben in drugačen lahko le, če si ponosen, da si Slovenec. "Gostje v naši hiši Franko dobijo doživetje," še pravi.
Hrana je magnet za turiste
Direktorica Gault & Millau Poljska Justyna Adamczyk je prav tako priporočila, naj bo hrana avtentična, da je treba pokazati kaj si, svoj pravi jaz. "Delaj na svoj način, z veliko volje," pravi, Poleg tega pa priporoča, naj restavracije oziroma kuharji skušajo dobiti odziv drugih kuharjev. Najvplivnejši italijanski kuharski kritik in lastnik blagovne znamke Identità Golose Paolo Marchi se je strinjal z Adamczykijevo, da je biti avtentičen prvi korak do resnejšega uspeha. "Biti moraš prijazen, se smejati in pozitivno gledati v prihodnost. Pojdi v druge restavracije, glej kaj, kako delajo, pogovarjaj se s šefi. Predvsem pa ne bodi nevoščljiv, kako delajo drugi," poudarja Marchi.
In kakšna je praksa pri nas? Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je povedala, da sledijo svetovnim trendom, torej spodbujajo lokalno pridelano hrano v restavracijah in povezovanje med vsemi vpletenimi. S platformo Zelene verige že od leta 2015 združujejo lokalne kmete in restavracije osrednjeslovenskega prostora. V dveh letih je bilo izmenjane 17 ton lokalno pridelane hrane, osem hotelov in restavracij je v tem projektu zelo dejavnih, devet pa jih lokalne izdelke kupuje občasno. "Turizem Ljubljana se priključuje projektom, ki spodbujajo lokalno. Hočemo namreč širiti dobro prakso, da bi jo uporabljali tudi drugi," pravi Stuškova in ugotavlja, da ni pomembno le, da so zadovoljni turisti, ampak tudi domačini.
Turist v Ljubljani sicer na dan zapravi približno 100 evrov, od tega polovico nameni za hrano, pijačo in nakupe. "Hrana je magnet za turiste, želijo okušati našo Slovenijo," povzema Stuškova in dodaja: "Ni nujno, da imamo vse, a kar imamo, naj bo dobro in kvalitetno. Ni pomembno koliko ljudi privabimo s hrano, ampak da bodo ti zadovoljni."
Glavni kreativni direktor Publicis One za Slovenijo in Hrvaško Toni Tomašek pa pravi, da se moramo najprej vprašati, kako promovirati Slovenijo. "Ali želimo imeti vse turiste ali se želimo osredotočiti na določene tržne niše? Pomembno je, da se osredotočimo na tiste, ki spoštujejo kvaliteto in lokalno hrano," je prepričan.
Prav zagotovo pa bo veliko odvisno od prihajajoče mlade generacije kuharskih mojstrov. ’’Treba se bo pogledati v ogledalo in si priznati ter razumeti, da je pred nami še dolga pot, a da imamo odlično izhodišče," meni najboljša kuharska mojstrica na svetu Ana Roš.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.