Gospodarstvo

Slovenija, gastronomska destinacija? 'Hrana je magnet za turiste, želijo okušati našo Slovenijo'

Ljubljana, 29. 01. 2018 18.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
19

Za preboj in uspeh v kulinariki si je treba upati in hoditi po robu med uspehom in neuspehom, je prepričana mojstrica visoke kulinarike Ana Roš. Slovenija ima vse pogoje in možnosti, da se dokaže in tudi ustali na svetovnem kulinaričnem zemljevidu, predvsem zato, ker Slovenci znamo živeti z naravo, pravi.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Tujci še vedno menijo, da so čevapčiči slovenska narodna jed
    01:42
    Iz SVETA: Tujci še vedno menijo, da so čevapčiči slovenska narodna jed
  • Iz SVETA: Lokalna kulinarika zelo zaželena med turisti
    02:09
    Iz SVETA: Lokalna kulinarika zelo zaželena med turisti
  • Iz 24UR ZVEČER: Kje na svetovnem kulinaričnem zemljevidu je Slovenija?
    03:16
    Iz 24UR ZVEČER: Kje na svetovnem kulinaričnem zemljevidu je Slovenija?
  • Iz 24UR ZVEČER: Ana Roš in Bine Volčič o izzivih slovenske kulinarike
    08:54
    Iz 24UR ZVEČER: Ana Roš in Bine Volčič o izzivih slovenske kulinarike
Treba se bo pogledati v ogledalo in si priznati ter razumeti, da je pred nami še dolga pot, a da imamo odlično izhodišče, je prepričana kuharska mojstrica Ana Roš.
Treba se bo pogledati v ogledalo in si priznati ter razumeti, da je pred nami še dolga pot, a da imamo odlično izhodišče, je prepričana kuharska mojstrica Ana Roš. FOTO: 24ur.com

Na štiridnevnem strokovno-izobraževalnem kulinaričnem  dogodku Gourmet Cup 2018, ki ga plemenitijo številna svetovna gastronomska zveneča imena, so danes pod vodstvom mojstrice visoke kulinarike Ane Roš strnili glave domači in tuji gosti ter spregovorili o svojih izkušnjah, uspehih in tem, kako gledajo na današnjo kulinariko oziroma, kakšen je njihov recept za dolgoročni uspeh.

Ana Roš je izpostavila prednosti, ki jih imamo Slovenci in ki se jih moramo naučiti bolje izkoristiti – to je naša tradicionalna povezanost z naravo in znanje o sezonskih rastlinah, zeliščih. "O tem zdaj govorijo vsi, ves svet – vrnitev k naravi. Mi pa to že imamo," je poudarila. Drugačen si lahko le, če znaš sporočilo prenesti naprej. Torej hrana ni le nekaj, kar pristane na krožniku, ampak za njo stoji zgodba, ki naj jo začne pripovedovati že lokalni pridelovalec. "Treba je potrkati na vrata kmeta ali ribiča in izvedeti več o njih in njihovih pridelkih. Torej, kdo in kaj stoji za proizvodi, kakšno je življenje lokalnih pridelovalcev," pravi Roševa, ki meni, da si poseben in drugačen lahko le, če si ponosen, da si Slovenec. "Gostje v naši hiši Franko dobijo doživetje," še pravi.

Hrana je magnet za turiste

Gault & Millau je gastronomski vodič, ki ima predstavlja in podpira kulinariko v določeni državi. Ne izpostavljajo samo kuharskih šefov in restavracij, ampak tudi proizvode in surovine lokalnih pridelovalcev ter njihove zgodbe. Išče tudi mlade talente. Vodič ne podeljuje zvezdic tako kot Michelin, ampak kuharske kape od 1 do 5. Znotraj tega pa podeli še ocene od 1 do 20.

Zdaj vodič prihaja tudi k nam. Anonimni ocenjevalci že obiskujejo restavracije in beležijo njihovo prizadevnost, kvaliteto in seveda okus hrane. Oktobra bodo razglasili najboljšo slovensko restavracijo, najboljšega kuharja in kuharico in mladega kuharja prihodnosti.

Direktorica Gault & Millau Poljska Justyna Adamczyk je prav tako priporočila, naj bo hrana avtentična, da je treba pokazati kaj si, svoj pravi jaz. "Delaj na svoj način, z veliko volje," pravi, Poleg tega pa priporoča, naj restavracije oziroma kuharji skušajo dobiti odziv drugih kuharjev. Najvplivnejši italijanski kuharski kritik in lastnik blagovne znamke Identità Golose Paolo Marchi se je strinjal z Adamczykijevo, da je biti avtentičen prvi korak do resnejšega uspeha. "Biti moraš prijazen, se smejati in pozitivno gledati v prihodnost. Pojdi v druge restavracije, glej kaj, kako delajo, pogovarjaj se s šefi. Predvsem pa ne bodi nevoščljiv, kako delajo drugi," poudarja Marchi.

In kakšna je praksa pri nas? Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je povedala, da sledijo svetovnim trendom, torej spodbujajo lokalno pridelano hrano v restavracijah in povezovanje med vsemi vpletenimi. S platformo Zelene verige že od leta 2015 združujejo lokalne kmete in restavracije osrednjeslovenskega prostora. V dveh letih je bilo izmenjane 17 ton lokalno pridelane hrane, osem hotelov in restavracij je v tem projektu zelo dejavnih, devet pa jih lokalne izdelke kupuje občasno. "Turizem Ljubljana se priključuje projektom, ki spodbujajo lokalno. Hočemo namreč širiti dobro prakso, da bi jo uporabljali tudi drugi," pravi Stuškova in ugotavlja, da ni pomembno le, da so zadovoljni turisti, ampak tudi domačini.

Tudi natakarji morajo vedeti, kakšna je zgodba določene jedi.
Tudi natakarji morajo vedeti, kakšna je zgodba določene jedi. FOTO: Thinkstock

Turist v Ljubljani sicer na dan zapravi približno 100 evrov, od tega polovico nameni za hrano, pijačo in nakupe. "Hrana je magnet za turiste, želijo okušati našo Slovenijo," povzema Stuškova in dodaja: "Ni nujno, da imamo vse, a kar imamo, naj bo dobro in kvalitetno. Ni pomembno koliko ljudi privabimo s hrano, ampak da bodo ti zadovoljni."

Glavni kreativni direktor Publicis One za Slovenijo in Hrvaško Toni Tomašek pa pravi, da se moramo najprej vprašati, kako promovirati Slovenijo. "Ali želimo imeti vse turiste ali se želimo osredotočiti na določene tržne niše? Pomembno je, da se osredotočimo na tiste, ki spoštujejo kvaliteto in lokalno hrano," je prepričan.

Prav zagotovo pa bo veliko odvisno od prihajajoče mlade generacije kuharskih mojstrov. ’’Treba se bo pogledati v ogledalo in si priznati ter razumeti, da je pred nami še dolga pot, a da imamo odlično izhodišče," meni najboljša kuharska mojstrica na svetu Ana Roš.

Pomembno je, da se osredotočimo na tiste, ki spoštujejo kvaliteto in lokalno hrano, pravi Toni Tomašek.
Pomembno je, da se osredotočimo na tiste, ki spoštujejo kvaliteto in lokalno hrano, pravi Toni Tomašek. FOTO: Thinkstock
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nikhrast
30. 01. 2018 20.19
-2
Pizza, burek, čevapi, golaž, schnitzel, strudel..., to so tipična slovenska kulinarika.
tellerkit
01. 02. 2018 17.37
-1
Ne nikhrast..... Samo burek, čevapi, pleskavice i bosanski lonac....slovenska avtohtona jela
nikhrast
02. 02. 2018 15.57
vstajnik1941
30. 01. 2018 10.40
+1
Vsi bi bli v ospredju, vsi bi bli dobri kuharji, adrenalinski športniki... vse to sam delal ne bi nihče. Uspe ti pa le, če ti je mama iz novinarskih krogov!
devlon
29. 01. 2018 21.55
-4
(dovolj mamo turistov ze..)
Finfer
29. 01. 2018 21.14
+8
slovenija je raj za šiptarske bureke ,čevape ,pleskavice in kebab !!
butalistan
29. 01. 2018 21.17
+2
superjezek
29. 01. 2018 21.33
+2
trimax
29. 01. 2018 21.11
+3
Hrano (in vodo) imamo res dobro. Če se pri nas splača vztrajati (navkljub slabim plačam, korupciji, ...) je to zaradi hrane in vode in šolskega sistema. Žal se seveda tudi tukaj stvari z nizkocenovniki (ki sploh niso poceni) stvari vrtijo v napačno smer. Še vedno pa lahko kupiš dobro hrano za malo denarja takorekoč povsod, če se le malo bolj potrudiš (in ne zaviješ v prvo "najcenejšo" trgovino).
Von_Clausewitz
29. 01. 2018 20.55
+1
hahahahahahaha smeh in solze. S katero specijaliteto pa bi postregli, da bi obenem bili prepoznavni v Svetu kulinarike ? Samo je zavila z očmi....hahahahahahahaha Legenda !
Von_Clausewitz
29. 01. 2018 20.58
+1
Predlagam Žgance za predjed, za glavno pa Kranjske klobase in filiranega brancina od Zokija iz Gostilna išče šefa. PA ne pozabit na Refoška in Malvazijo ;)))
Von_Clausewitz
29. 01. 2018 21.11
-1
Sicer pa gostinci na Krasu vedo, kako se postreže z domačo kulinariko. Žal sodeč po obisku teh krajev je razvidno, da so Kraševci edini, ki še nudijo dobro hrano z domačimi recepti. Zato pa so njihove gostilne vedno polne, najprej zaradi kvalitete in predvsem zaradi dostopnih cen.
Fulano in Beltrano
29. 01. 2018 21.56
+2
Tudi na Krasu moraš natančno poznati lokal oziroma vedeti, kje jesti. Še vedno je prisotna formula: najboljše za Italijane, potem domačine, tretja kvaliteta pa za žabarje. Da ne omenim, da sem v poznani gostilni prijazno vprašal na kakšen način lahko pustim napitnino - in dobil odgovor: aja, saj vam je pa ni treba....medtem ko se je natakar 99 % časa sukal okoli Italijanov, ki niso nič kaj več kot prebivalci vaških zaselkov z druge strani meje....
Draža
29. 01. 2018 20.53
-1
Od gostoljubnosti in turizma smo daleč deset svetlobnih let.
nikhrast
29. 01. 2018 20.31
-1
Isto kot drugje po svetu, polno restavracij, nekatere dobre, druge ne, večina na novo odprtih jih zapre po enem letu. Grem na sprehod po ulici, stalno spremembe, zapiranje, po par mesecih pa nekaj novega, težek biznis. Pa zdaj moreš imeti multi-kulti ponudbo, drugače ne gre. Pa te velike napitnine ki jih zdaj pričakujejo.
bogdajmir
29. 01. 2018 20.28
-1
PRO nasvet: če želite idejo, kam se v Sloveniji odpraviti na gurmansko kosilo, glejte odajo Volan - tisti majstor vedno malica nekaj odličnega, hodi pa po celi državi
suzuki1000
29. 01. 2018 20.18
-7
kva bi jo fukuuu jajca na oko žrrri
Uporabnik589379
29. 01. 2018 19.45
-5
Slovenija je za moje pojme že sedaj kulinarično pred vsemi našimi sosednjimi državami tako po kvaliteti hrane kot cenovno.
Eastman
29. 01. 2018 20.02
+5
Drži... maš pa zanimivo sliko profil, sploh za tvoj komentar :)