Finančni minister Franc Križanič je danes v Luksemburgu pojasnil delež Slovenije v družbi za zagotavljanje stabilnosti evra, ki bo zagotavljala do 440 milijard evrov potencialnih posojil. "Tu bomo prisotni z 0,4711-odstotnim deležem," je povedal. To je dobri dve milijardi evrov.
Minister je dejal, da je verjetno med ljudmi nekoliko nejasnosti glede deleža Slovenije v nedavno dogovorjenih projektih in družbah za zagotavljanje stabilnosti evra, konkretno pri mehanizmu pomoči Grčiji in v družbi za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi.
"Ti deleži se vedno računajo od osnovnega deleža Slovenije v kapitalu Evropske centralne banke, ki znaša 0,3288 odstotka. Pri pomoči Grčiji je bil delež večji, ker so sodelovale samo države z evrom in Grčija ni sodelovala, zato smo prišli na 0,4848 odstotka," je razložil.
V družbo, ustanovljeno v ponedeljek, bo Slovenija po Križaničevih besedah najprej prispevala nekaj 100.000 evrov kapitala, potem pa bo treba za vsako odprto kreditno linijo ustvariti tudi sklad denarnih rezerv. "Tam pa bo nekaj več tega," je dodal.
Preračunano ob upoštevanju držav v območju evra je delež Slovenije v novoustanovljeni družbi 0,4711 odstotka, kar je nekaj več kot dve milijardi evrov, a vsaka članica območja evra bo ob vsaki posamezni izdaji poroštev zagotavljala poroštvo v višini 120 odstotkov svojega deleža.
S tem se bo zagotovila najvišja možna boniteta (AAA) in ob vsakem danem posojilu družbe se bo ustvarila denarna rezerva za zagotavljanje delovanja družbe. Minister Križanič je ob tem poudaril, da bo natančen delež Slovenije pri posameznem projektu mogoče izračunati šele, ko bo neka država zaprosila za posojila.
Družbo ustanovili v ponedeljek
Finančni ministri držav v območju evra so družbo ustanovili v ponedeljek na zasedanju v Luksemburgu v skladu z luksemburško zakonodajo. Na tej podlagi so se dogovorili o aktu o ustanovitvi družbe in o sporazumu, ki določa razmerja med članicami območja evra in družbo.
Družbo ustanavlja Luksemburg, lastništvo pa se bo na ostale preneslo v skladu z deležem v ustanovnem kapitalu ECB. Države bodo k njej pristopale postopoma, ko bodo izpeljale zakonodajne postopke.
Minister Križanič je ob tem spomnil, da je slovenski osnutek zakona že pripravljen in da bo šel v parlamentarni postopek kmalu, skupaj s predlogoma rebalansa proračuna ter slovenske vključitve v pomoč pri odpravljanju grške krize.
Obveznosti iz izdaje poroštev bodo nastopile takoj, ko bodo končani parlamentarni postopki v večini držav članic, ki imajo skupaj 90-odstotni delež v družbi. Družba, ki jo bo medtem upravljala Evropska komisija, pa bo že na voljo za kritje nujnih finančnih potreb, če bo to potrebno.
Sam mehanizem bo po Križaničevih besedah začel delovati zelo hitro. Kot je pojasnil, bosta vanj vključeni tudi Evropska komisija s strokovno pomočjo in Evropska investicijska banka neposredno s storitvami pri upravljanju s sredstvi in terjatvami.
Na vprašanje, ali je realno pričakovati, da bosta Španija in Portugalska zaprosili za posojila, je minister odgovoril, da je to odvisno od razmer na kapitalskih trgih in da je to težko napovedovati. Za zdaj po njegovih besedah kaže, da to ne bo potrebno.
Lastnice družbe so države v območju evra, a k mehanizmu lahko pristopijo tudi druge članice unije. Za zdaj sta to možnost nakazali Švedska in Poljska.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.