Slovenija bo lahko odkupila do 300 milijonov obveznic, donosi slovenskih obveznic padajo

Banka Slovenije bo lahko na podlagi četrtkove odločitve sveta Evropske centralne banke (ECB) mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupila skoraj 300 milijonov evrov obveznic. Upošteval se bo namreč delež posamezne nacionalne centralne banke območja evra v kapitalu ECB.

Vendar pa so v kapital ECB vplačale tudi članice EU, ki (še) niso prevzela skupne evropske valute, zato je treba kapitalski ključ prilagoditi. Članice območja evra so vplačale za dobrih 7,6 milijarde evrov in od tega Banka Slovenije 37,4 milijona evrov oz. 0,49 odstotka.

ECB je v četrtek napovedal dolgo pričakovani program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic, skupaj za vsaj 1140 milijard evrov.

Za Slovenijo to preračunano pomeni, da bo lahko Banka Slovenije kot članica sistema centralnih bank evrskega območja kupila do 294 milijonov evrov obveznic na mesec.

Največji delež potencialnih mesečnih nakupov bo tako odpadel na Nemčijo oz. nemško Bundesbank (25,6 odstotka oz. okoli 15 milijard evrov), sledijo Francija (20,1 odstotka oz. okoli 12 milijard evrov), Italija (17,5 odstotka oz. 10,5 milijarde evrov) in Španija (12,6 odstotka oz. okoli 7,6 milijarde evrov).

ECB bo kupoval obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, do 16. januarja pa je odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov.

Banka Slovenije bo lahko odkupovala obveznice od vseh nasprotnih strank, kar so samo slovenske banke, ali pa tudi od bank, s katerimi poslujejo pri finančnih naložbah, kar pa so lahko tudi nekatere tuje banke. A pričakuje se, da bo vsaka centralna banka kupovala predvsem obveznice lastne države.

Slovenskih izdaj kritih obveznic ni, prav tako v Sloveniji ni izdanih finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem.

Za nakupe obveznic bo veljal t. i. režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov.

V primeru kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov in evropskih institucij se bodo morebitne izgube porazdelile glede na delež članic v kapitalu ECB, tveganje izgub v primeru nakupov obveznic držav in državnih agencij pa bodo v celoti nosile nacionalne centralne banke.

Slovenija si prav veliko ne more obetati

Ocene glede potenciala ukrepa ECB v Sloveniji so zadržane. Ekonomist Mojmir Mrak je tako povedal, da v Sloveniji od ukrepa ni mogoče pričakovati prav veliko.

Zaradi tega se je sicer na sekundarnem trgu močno znižala zahtevana donosnost na desetletne slovenske državne obveznice, ki je trenutno na borzi MTS le še pri 1,39 odstotka. A Mrak pravi, da se je cena zadolževanja v zadnjih tednih močno znižala, zato prostora za nadaljnje znižanje ni več veliko. Je pa to vseeno dobra novica za vsako nadaljnje zadolževanje države.

Banke bodo s prodajo obveznic lahko prišle do dodatne likvidnosti, a glavni problem za financiranje realnega sektorja v Sloveniji po Mrakovih besedah ni likvidnost bank, temveč še vedno visoka zadolženost podjetij in s tem pomanjkanje ustreznega povpraševanja po posojilih.

Analitik Matej Šimnic iz Alte Invest pa meni, da lahko učinke pričakuje predvsem država z nižjimi obrestnimi merami v primeru zadolževanja, medtem ko bodo podjetja deležna predvsem posrednih učinkov zaradi povečane konkurenčnosti zaradi pričakovanega nadaljnjega padanja vrednosti evra. "Bo pa to priložnost treba znati izkoristiti," je opozoril.

Obresti na obveznice padajo na rekordno nizke ravni

Po napovedi programa so se donosi na 10-letne obveznice več držav območja evra, zlasti najranljivejših, začeli na sekundarnem trgu krepko zniževati in dosegati rekordno nizke ravni. Ta trend se nadaljuje tudi danes.

Do 11. ure je donos na italijanske desetletne obveznice upadel na 1,46 odstotka (-0,14 odstotne točke), donos na španske obveznice na 1,34 odstotka (-0,12 odstotne točke), donos na irske desetletne obveznice pa na 0,94 odstotka (-0,22 odstotne točke).

Močno je danes zdrsnila tudi zahtevana donosnost na nemške državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let. Znižala se je za 0,22 odstotne točke na 0,35 odstotka.

Med največjimi padci pa je danes padec obresti na slovenske desetletne papirje. Pribitek slovenskih obveznic z dospelostjo septembra 2024 na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, trenutno znaša 1,05 odstotne točke.

Indeksi na borzah v Evropi in Aziji rastejo

Vlagatelji na evropskih borzah so optimistični zaradi novega ukrepa ECB. Najbolj gredo navzgor vrednosti delnic proizvajalcev avtomobilov, saj je pričakovati porast prodaje jeklenih konjičkov.

Osrednji indeks v Frankfurtu DAX je pridobil 1,30 odstotka, v Parizu CAC 40 prav toliko, v Londonu pa FTSE 100 pa dobrega pol odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je doslej zvišal za odstotek in pol ter se giblje pri 3375,50 točke.

Na borzah zaradi napovedi o višji prodaji avtomobilov rastejo vrednosti delnic vodilnih avtomobilskih proizvajalcev. Tako gredo navzgor delnice PSA Peugeot Citroena in BMW, ki so doslej pridobile več kot dva odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije.

Napoved ECB je spodbudila rast tudi na borzah v Aziji. Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal za 1,05 odstotka na 17.511,75 točke.

Vlagatelji po napovedi programa odkupovanja obveznic s strani ECB pričakujejo, da se bo več denarja vlagateljev steklo v bolj tvegane naložbe. Nenazadnje tudi zato, ker je napovedani obseg odkupov nepričakovano velik, v celoti presega tisoč milijard evrov. "Tempo, obseg in dosega programa ECB presegajo pričakovanja in tudi naše lastne ocene," so zapisali analitiki pri banki Morgan Stanley.

V Hongkongu se je indeks Hang Seng zvišal za 1,17 odstotka, v Šanghaju pa indeks Shanghai Composite beleži 0,25-odstotno rast.

Industrija na Kitajskem tudi v novem letu ostaja pod mejo, ki nakazuje rast. Indeks nakupnih menedžerjev v predelovalni industriji, ki ga izračunava banka HSBC, se je januarja po prvih ocenah sicer nekoliko zvišal na 49,8 točke, vendar pa vsaka vrednost pod 50 točkami nakazuje na krčenje proizvodnje.

Med podjetji izstopa hongkonški investicijski holding Hutchison Whampoa, katerega delnice so se po napovedi, da bo za 10 milijard britanskih funtov (13,6 milijarde evrov) kupil britanskega operaterja mobilne telefonije O2, podražile za 2,7 odstotka.

V Južni Koreji je osrednji borzni indeks Kospi pridobil 0,79 odstotka vrednosti, na Tajvanu so se delnice v povprečju podražile za 1,08 odstotka, v Avstraliji pa za 1,44 odstotka.