Slovenija bo junija poslala prošnjo za prvi obrok iz mehanizma za okrevanje

Sredstva bodo namenjena za financiranje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Tega je vlada sprejela konec lanskega aprila, na evropski ravni pa je dokončno zeleno luč prejel konec julija.

Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil.

Povratnih sredstev bi sicer lahko dobila za 3,2 milijarde evrov, a se je vlada odločila za precej nižjo številko, lahko pa Slovenija v prihodnje, natančneje do konca avgusta 2023, s spremembo načrta za okrevanje ta obseg posojil poveča.

V okviru mehanizma za okrevanje se Evropska komisija v imenu EU zadolžuje na finančnem trgu, nato pa zbrana sredstva v obliki nepovratnih sredstev in posojil za financiranje projektov in programov za okrevanje namenja članicam unije. Posojil je predvidenih za 360 milijard evrov, nepovratnih sredstev pa za 312,5 milijarde evrov. Vsaka članica lahko skupaj zaprosi za posojila v vrednosti do 6,8 odstotka bruto nacionalnega dohodka v 2019.

Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila. Del sredstev je bil usmerjen v projekte za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, in sicer 113,2 milijona evrov, preostanek pa večinoma za razpise na področju gospodarstva.

Za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini nekaj več kot 57 milijonov evrov bo Slovenija medtem po napovedih urada za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada junija lani ustanovila za bdenje nad izvajanjem načrta za okrevanje in koordinacijo z Evropsko komisijo, zaprosila do konca junija.

Za črpanje sredstev bo morala Slovenija izpolniti 13 mejnikov. Poraba sredstev iz instrumenta za okrevanje namreč ne temelji na enakih podlagah, kot veljajo za kohezijsko politiko in druge finančne instrumente EU.

Če so denimo v primeru kohezijske politike ukrepi, naložbe in programi za financiranje opredeljeni v posebnih programskih dokumentih, nato pa izplačila v veliki meri temeljijo na ustreznosti dokumentacije in utemeljevanju upravičenosti stroškov, je pri pripravi načrtov za okrevanje temeljno načelo, da morajo načrti temeljiti na reformah in na naložbah, ki le-te spremljajo. Vseeno pa tudi ocenjeni stroški projektov ali programov predstavljajo referenco.

Reforme v okviru nacionalnih načrtov predstavljajo mejnike. Obenem pa morajo države navesti tudi kvantitativne cilje in časovnico za njihovo doseganje. Med 13 mejniki za črpanje prvega posojila so skladno z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost med drugim začetek veljavnosti več zakonov ter sprejem nekaterih strategij in uredb. Med zakonskimi rešitvami je tudi zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki pa manj kot tri tedne pred parlamentarnimi volitvami še ni bil sprejet niti na vladi.

Nepovratna sredstva bo sicer Slovenija črpala v 10, posojila pa v šestih obrokih. Slovenija naj bi zahtevek za plačilo v Bruselj posredovala dvakrat letno. Predvidena vrednost drugega obroka nepovratnih sredstev je precej višja in dosega skoraj 231 milijonov evrov. Zanj bo morala Slovenija izpolniti 27 mejnikov.

Prvi zahtevek za črpanje sredstev iz posojilnega dela pa bo Slovenija po predvidevanjih urada za okrevanje in odpornost na Evropsko komisijo posredovala predvidoma prihodnje leto. Posojilna pogodba je v pripravi, posojilni pogoji pa so standardizirani. Gre za dolgoročno posojilo z ugodno obrestno mero, pravijo na uradu.

Iz posojil bodo glede na načrt za okrevanje in sklep Sveta EU o njegovi izvedbi predvidoma financirani projekti in programi s področij proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije, strategije za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji, zagotovitve varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih in zagotavljanja javnih najemnih stanovanj.

Sredstva iz posojil bodo šla tudi za posodobitev distribucijskega električnega omrežja, povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, zmanjševanje poplavne ogroženosti in tveganj za druge podnebno pogojene nesreče, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, oskrbo in varčevanje s pitno vodo ter ozelenitev izobraževalne infrastrukture.

In kako se bo država pri izvajanju investicijskega dela načrta za okrevanje odzvala na izzive zaradi rasti cen surovin, materialov in energije? Rešitve za nastale razlike v stroških bodo morala ministrstva po pojasnilih urada iskati v drugih virih, kot so na primer državni proračun in kohezijska sredstva. Problematika bo po napovedih naslovljena od primera do primera, v okviru načrta za okrevanje so dopuščene tudi določene prilagoditve. Da pa bi zaradi višjih ocenjenih stroškov država šla v spremembo načrta za okrevanje, za zdaj ni predvideno.